Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Samo Kreutz: Vzvalovljenosti

17.12.2018

Avtorica recenzija: Tonja Jelen Bere Alenka Resman Langus.

Ljubljana : Ekslibris, 2018

Že sam naslov pete pesniške zbirke Sama Kreutza Vzvalovljenosti nazorno nakazuje pesnikov pristop k izpisovanju: gre v širino; predaja se igri razširjenih pomenov in sestavljanju še ne sestavljenih smislov. Na podlagi takšnega načina pesnjenja nastajajo izpovedi, ki pojejo o izpovedih samih. Tako kot zadnje vrstice pesmi, ki je naslovila vso zbirko:

»A me venomer močneje žgeš. / Kajti na vsak način spet hočeš ven. Čim prej. // In daleč stran od mene. / Toliko, kolikor je največ še mogoče.«

Pesnik namreč na svojo stvaritev, pesem, vpliva zgolj toliko, kolikor napora vloži v izpis, ki je posledica pesnikove pretočnosti, nato pa se pesem na samosvoj način oddalji od njega in zaživi svoje življenje.

Pesniška zbirka Vzvalovljenosti je razdeljena na tri dele z naslovi Tako zgodaj, da me ni, Neslišne razdalje in Mali nočni čas. Vsak del se začne s pesmijo, posvečeno koledarskim mesecem: februarju, aprilu in septembru. Ti trije meseci zaznamujejo tudi tri občutja, ki valovijo skozi pesmi. Poglavitni so mraz, prebuditev zemlje in vetrovi. Vpetost pesmi v naravni tokokrog kaže na pesnikov tesni stik z okoljem. To je povezano z avtorjevimi prejšnjimi zbirkami, v katerih je prevladovala oblika haiku. Prav združitev vtisov, drobcev opažanj, se v pesmih iz zbirke Vzvalovljenosti kaže kot rast, kot raztezanje, kot vzvalovljena gladina igre in notranjih napevov. K temu še pripomore ena od posebnosti teh pesmi, saj so mnoge naslovljene z glagolniki v množinski obliki: Odkrušenja, Sivenja, Pozabitve, Umanjkanja, Sčiščenja, Razkropitve … Prav nakazane množine ali kar pomnoženosti prispevajo k pesnikovi prepoznavni težnji k mnogoterjanju lepote v zvenenju. In svojim zvenenjem pesnik daje kar je le mogoče mnoge prostore, ki pa ne vračajo odmevov, saj zadevajo ob meje izreke in jih širijo do konca smislov. Ob tem pa Samo Kreutz dognano izkazuje svoj prefinjeni občutek za pravo mero, da pesmi ne bi izzvenele v tavtologije ali eksperimentalne površnosti. Pesnik je pač soočen s površino papirja in na to površino vtiskava poetične pečate.

Na to početje vsaj opozarjajo tudi poteze čopiča izpod roke urednice Jelene Lasan, ki je prispevala tudi spremno besedo Vzvalovljen svet, v kateri že na začetku ugotavlja: »Vzvalovljenosti je zbirka o popolnem ciklu stvari. Smrt – življenje, izginjanje – rojevanje – izničevanje, morda še … boj vsega, kar se transformira iz zarodka v plod in nazaj v zemljo in travo.« Tak, na videz zaključen krog pa je pravzaprav odprt, spominja na vibo, ki se prostorsko širi in se ne steka vase. V pesmi z naslovom Če me iščeš … Samo Kreutz tako podaja razklenjanje, ki mu sledi:

»Tudi, ko se ves porabim, nikoli zares / ne izginem. // Vendar me ne moreš več videti, ker nisem / med zdrobljenim listjem, / ali skrepenelim lubjem. // Zato se trepetavo zavihti na izpraznjene veje. / Pojdi višje, precej višje. / Samo navzgor. Čez razklenjene krošnje.«

Skozi pesmi Sama Kreutza v zbirki Vzvalovljenosti se pretaka še ena tematika, ki je sicer implicitna, a prepoznavna v vznikih. Gre za navezovanje medosebnega stika, ki ni nujno ljubezenski. Je bolj kakor napotilo bralstvu, naj v besednih vezeh uzre obpotje, smerokaz pa so neizrečenosti. Te tako uročijo do skoraj nujno sledi ponovno branje pesmi. Primer tega je tudi v pesmi z naslovom Sčiščenja:

»Če sedaj hočem k tebi, / moram hlepeti. // Dokler ne postanem neznatna sraga, / ali pa komaj zaznavna, / lebdeča para.«

Pesnik se nekako skriva v spevih, a takšno skrivanje je pravzaprav dvorjenje tišini, izzvenevanju.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Samo Kreutz: Vzvalovljenosti

17.12.2018

Avtorica recenzija: Tonja Jelen Bere Alenka Resman Langus.

Ljubljana : Ekslibris, 2018

Že sam naslov pete pesniške zbirke Sama Kreutza Vzvalovljenosti nazorno nakazuje pesnikov pristop k izpisovanju: gre v širino; predaja se igri razširjenih pomenov in sestavljanju še ne sestavljenih smislov. Na podlagi takšnega načina pesnjenja nastajajo izpovedi, ki pojejo o izpovedih samih. Tako kot zadnje vrstice pesmi, ki je naslovila vso zbirko:

»A me venomer močneje žgeš. / Kajti na vsak način spet hočeš ven. Čim prej. // In daleč stran od mene. / Toliko, kolikor je največ še mogoče.«

Pesnik namreč na svojo stvaritev, pesem, vpliva zgolj toliko, kolikor napora vloži v izpis, ki je posledica pesnikove pretočnosti, nato pa se pesem na samosvoj način oddalji od njega in zaživi svoje življenje.

Pesniška zbirka Vzvalovljenosti je razdeljena na tri dele z naslovi Tako zgodaj, da me ni, Neslišne razdalje in Mali nočni čas. Vsak del se začne s pesmijo, posvečeno koledarskim mesecem: februarju, aprilu in septembru. Ti trije meseci zaznamujejo tudi tri občutja, ki valovijo skozi pesmi. Poglavitni so mraz, prebuditev zemlje in vetrovi. Vpetost pesmi v naravni tokokrog kaže na pesnikov tesni stik z okoljem. To je povezano z avtorjevimi prejšnjimi zbirkami, v katerih je prevladovala oblika haiku. Prav združitev vtisov, drobcev opažanj, se v pesmih iz zbirke Vzvalovljenosti kaže kot rast, kot raztezanje, kot vzvalovljena gladina igre in notranjih napevov. K temu še pripomore ena od posebnosti teh pesmi, saj so mnoge naslovljene z glagolniki v množinski obliki: Odkrušenja, Sivenja, Pozabitve, Umanjkanja, Sčiščenja, Razkropitve … Prav nakazane množine ali kar pomnoženosti prispevajo k pesnikovi prepoznavni težnji k mnogoterjanju lepote v zvenenju. In svojim zvenenjem pesnik daje kar je le mogoče mnoge prostore, ki pa ne vračajo odmevov, saj zadevajo ob meje izreke in jih širijo do konca smislov. Ob tem pa Samo Kreutz dognano izkazuje svoj prefinjeni občutek za pravo mero, da pesmi ne bi izzvenele v tavtologije ali eksperimentalne površnosti. Pesnik je pač soočen s površino papirja in na to površino vtiskava poetične pečate.

Na to početje vsaj opozarjajo tudi poteze čopiča izpod roke urednice Jelene Lasan, ki je prispevala tudi spremno besedo Vzvalovljen svet, v kateri že na začetku ugotavlja: »Vzvalovljenosti je zbirka o popolnem ciklu stvari. Smrt – življenje, izginjanje – rojevanje – izničevanje, morda še … boj vsega, kar se transformira iz zarodka v plod in nazaj v zemljo in travo.« Tak, na videz zaključen krog pa je pravzaprav odprt, spominja na vibo, ki se prostorsko širi in se ne steka vase. V pesmi z naslovom Če me iščeš … Samo Kreutz tako podaja razklenjanje, ki mu sledi:

»Tudi, ko se ves porabim, nikoli zares / ne izginem. // Vendar me ne moreš več videti, ker nisem / med zdrobljenim listjem, / ali skrepenelim lubjem. // Zato se trepetavo zavihti na izpraznjene veje. / Pojdi višje, precej višje. / Samo navzgor. Čez razklenjene krošnje.«

Skozi pesmi Sama Kreutza v zbirki Vzvalovljenosti se pretaka še ena tematika, ki je sicer implicitna, a prepoznavna v vznikih. Gre za navezovanje medosebnega stika, ki ni nujno ljubezenski. Je bolj kakor napotilo bralstvu, naj v besednih vezeh uzre obpotje, smerokaz pa so neizrečenosti. Te tako uročijo do skoraj nujno sledi ponovno branje pesmi. Primer tega je tudi v pesmi z naslovom Sčiščenja:

»Če sedaj hočem k tebi, / moram hlepeti. // Dokler ne postanem neznatna sraga, / ali pa komaj zaznavna, / lebdeča para.«

Pesnik se nekako skriva v spevih, a takšno skrivanje je pravzaprav dvorjenje tišini, izzvenevanju.


17.01.2022

Svetlana Velmar Janković: Lagum

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


14.01.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo

Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8


14.01.2022

Vinko Möderndorfer in film Zastoj

V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.


14.01.2022

Moč psa

Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.


14.01.2022

Pogovor s Hilmirjem Snaerom Gudnasonom ob filmu Jagnje

Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.


14.01.2022

Krik

Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.


10.01.2022

Tone Peršak: Avtoštop

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Matjaž Romih


10.01.2022

Breda Jelen Sobočan: Skicirka

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.


10.01.2022

Giorgio Agamben: Moč misli

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Maja Moll


10.01.2022

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja


07.01.2022

Francoska depeša

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Sladičeva pica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Ne glejte gor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.01.2022

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


03.01.2022

Klemen Pisk: Mamutova oporoka

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Matjaž Romih.


03.01.2022

Barbara Korun: Idioritmija

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Maja Moll in Jure Franko.


03.01.2022

Muanis Sinanović: Najbolj grozen človek na svetu

»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović


03.01.2022

Nebesa

»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl


02.01.2022

Gremo v kino: Erotikon

»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin


28.12.2021

Pojedina pri Trimalhionu - Slovensko mladinsko gledališče

Po motivih Petronijevega Satirikona Premiera 27.12.2021 Igralska zasedba Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weis Režiserka Bojana Lazić Dramaturgija Slobodan Obradović Scenografija Zorana Petrov Kostumografija Maja Mirković Glasba Vladimir Pejković Koreografija Damjan Kecojević Svetovalka za jezik Mateja Dermelj Po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla Sonja Dolžan Oblikovanje svetlobe Bojana Lazić, Zorana Petrov Oblikovanje zvoka Silvo Zupančič Oblikovanje maske Nathalie Horvat Vodja predstave Liam Hlede Predstava Pojedina pri Trimalhionu, ki je premiero doživela na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča, na začetku sledi izvirnemu Petronijevemu besedilu, ki je nastalo v prvem stoletju našega štetja, a se kaj hitro prelomi v postdramsko komedijo. Predstavo je postavila na oder srbska režiserka Bojana Lazić, ogledala si jo je Ana Lorger – njeno besedilo bere Staša Grahek.


Stran 45 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov