Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Freddie Rokem: Filozofi in gledališčniki

17.06.2019

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Alenka Resman Langus.

Prevedel Jernej Županič; Ljubljana : Maska, 2019

Freddie Rokem je zaslužni profesor na Univerzi v Tel Avivu, mednarodno uveljavljeni predavatelj in gostujoči profesor tako v Evropi kot v Združenih državah Amerike ter eden vodilnih teoretikov in zgodovinarjev evropskega gledališča in performativnosti.

Študija Filozofi in gledališčniki, tako jo je označil avtor sam, je razdeljena na dva dela, in sicer Srečanja in Konstelacije. V prvem se Rokem ukvarja s Platonovim Simpozijem in starodavnim sporom med filozofijo in pesništvom, Hamletom kot filozofom in gledališčnikom, dopisovanjem med Nietzschejem in Strindbergom ter razpravo Walterja Benjamina in Bertolta Brechta o Franzu Kafki. V drugem delu pa namenja pozornost nesrečam in katastrofičnim konstelacijam ter željam, obljubam in grožnjam. Avtor je poznavalec tako tradicionalne kot kontinentalne in analitične filozofije. V marsičem je pobudnik prenove hermenevtike. Kot temeljit in prodoren analitik si prizadeva, da v besedilih, ki jih razčlenjuje, interpretira in pojasnjuje, ne bi spregledal nobene podrobnosti. Znanim spoznanjem dodaja svoja – inovativna in domiselna. Ukvarja se z diskurzivno interakcijo med filozofijo in gledališčem oziroma uprizoritvijo. Raziskovalno delo in pisanje je zanj vznemirljiva pustolovščina, izkušnje pa si nabira tudi kot dramaturg.

Srečanja med filozofi in gledališčniki so pogosto temeljno določale različne oblike tekmovalnosti in celo odkritega nasprotovanja med obema diskurzoma. Filozofi so prevzemali gledališčne načine izražanja, si prisvajali teatrske prakse in jih vnašali na svoje diskurzivno področje, gledališčniki pa so bili neke vrste partnerji filozofov in filozofinj ter so tudi sami pogosto uporabljali filozofska sredstva, sklepanje in miselne postopke. Rokem zato skuša zarisati zemljevid liminalnega, včasih celo ludističnega prostora, v katerem se pri obeh dialoških partnerjih pojavlja želja, da bi prevzela prakse drug drugega. Liminalni diskurzivni prostor je tisto, kar se pojavlja nekje vmes med diskurzivnima praksama filozofov in gledališčnikov obeh spolov. Ta prostor je bil po avtorjevem mnenju tako rekoč povsem neraziskan. Ne gre mu samo za preučevanje spopadov in tekmovalnosti, temveč tudi za odkrivanje prostora medsebojnega navdihovanja in produktivnega oplajanja.

Rokem meni, da diskurzivnih praks obeh usmeritev ni mogoče vedno jasno opredeliti in nedvoumno razmejiti. V študiji se zato ukvarja tudi s postopki, kako uprizoritev in teater »mislita« in kako filozofija razvija kompleksne performativne strategije. Prikazuje dialoške vidike, konfrontacije in notranji boj znotraj ene osebe. Očitna sta tako resna kritika kot tudi sofisticirana prilastitev filozofskega diskurza. Pojma performativnega in performativnosti sta v filozofski diskurz vstopila v petdesetih letih 20. stoletja. Pisec ju raziskuje v širšem zgodovinskem kontekstu.

Freddie Rokem s hermenevtično rahločutnostjo bere korespondenco med Nietzschejem in Strindbergom od jeseni 1888 do januarja 1889, torej do meseca, ko je bil Nietzsche zaradi tragične omračitve uma že v popolni duhovni temi. Njuno dopisovanje avtor razume kot del kompleksne dialoške predstave, v kateri dopisovalec s pisateljskim »uprizarjanjem« samega sebe za drugega na različne načine dramatizira izmuzljive meje med razumnostjo in blaznostjo.

Knjiga Filozofija in gledališčniki, Misliti uprizoritev je pomemben prispevek tako k teoriji gledališča kot k filozofiji. Ker se avtor, tudi sam Jud, spominja zgodovinskega dogajanja, zlasti strahot druge svetovne vojne in ustvarjalcev, ki jih je vojna vihra zaznamovala, je študija napisana resnobno in brez ironije, z refleksijo in po svoje tudi s prizadetostjo. Navezuje se na stališča filozofa Walterja Benjamina. Njegova življenjska zgodba, ki jo na koncu simbolizirata potovanje in iskanje zatočišča, se je zaradi brezizhodnosti judovskega intelektualca končala s samomorom.

Mirt Komel v spremni besedi filozofsko reflektira poglavitne poudarke v knjigi ter se spominja prijetnega osebnega srečanja in druženja ob ribah in vinu, ko je Freddie Rokem obiskal Ljubljano.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Freddie Rokem: Filozofi in gledališčniki

17.06.2019

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Alenka Resman Langus.

Prevedel Jernej Županič; Ljubljana : Maska, 2019

Freddie Rokem je zaslužni profesor na Univerzi v Tel Avivu, mednarodno uveljavljeni predavatelj in gostujoči profesor tako v Evropi kot v Združenih državah Amerike ter eden vodilnih teoretikov in zgodovinarjev evropskega gledališča in performativnosti.

Študija Filozofi in gledališčniki, tako jo je označil avtor sam, je razdeljena na dva dela, in sicer Srečanja in Konstelacije. V prvem se Rokem ukvarja s Platonovim Simpozijem in starodavnim sporom med filozofijo in pesništvom, Hamletom kot filozofom in gledališčnikom, dopisovanjem med Nietzschejem in Strindbergom ter razpravo Walterja Benjamina in Bertolta Brechta o Franzu Kafki. V drugem delu pa namenja pozornost nesrečam in katastrofičnim konstelacijam ter željam, obljubam in grožnjam. Avtor je poznavalec tako tradicionalne kot kontinentalne in analitične filozofije. V marsičem je pobudnik prenove hermenevtike. Kot temeljit in prodoren analitik si prizadeva, da v besedilih, ki jih razčlenjuje, interpretira in pojasnjuje, ne bi spregledal nobene podrobnosti. Znanim spoznanjem dodaja svoja – inovativna in domiselna. Ukvarja se z diskurzivno interakcijo med filozofijo in gledališčem oziroma uprizoritvijo. Raziskovalno delo in pisanje je zanj vznemirljiva pustolovščina, izkušnje pa si nabira tudi kot dramaturg.

Srečanja med filozofi in gledališčniki so pogosto temeljno določale različne oblike tekmovalnosti in celo odkritega nasprotovanja med obema diskurzoma. Filozofi so prevzemali gledališčne načine izražanja, si prisvajali teatrske prakse in jih vnašali na svoje diskurzivno področje, gledališčniki pa so bili neke vrste partnerji filozofov in filozofinj ter so tudi sami pogosto uporabljali filozofska sredstva, sklepanje in miselne postopke. Rokem zato skuša zarisati zemljevid liminalnega, včasih celo ludističnega prostora, v katerem se pri obeh dialoških partnerjih pojavlja želja, da bi prevzela prakse drug drugega. Liminalni diskurzivni prostor je tisto, kar se pojavlja nekje vmes med diskurzivnima praksama filozofov in gledališčnikov obeh spolov. Ta prostor je bil po avtorjevem mnenju tako rekoč povsem neraziskan. Ne gre mu samo za preučevanje spopadov in tekmovalnosti, temveč tudi za odkrivanje prostora medsebojnega navdihovanja in produktivnega oplajanja.

Rokem meni, da diskurzivnih praks obeh usmeritev ni mogoče vedno jasno opredeliti in nedvoumno razmejiti. V študiji se zato ukvarja tudi s postopki, kako uprizoritev in teater »mislita« in kako filozofija razvija kompleksne performativne strategije. Prikazuje dialoške vidike, konfrontacije in notranji boj znotraj ene osebe. Očitna sta tako resna kritika kot tudi sofisticirana prilastitev filozofskega diskurza. Pojma performativnega in performativnosti sta v filozofski diskurz vstopila v petdesetih letih 20. stoletja. Pisec ju raziskuje v širšem zgodovinskem kontekstu.

Freddie Rokem s hermenevtično rahločutnostjo bere korespondenco med Nietzschejem in Strindbergom od jeseni 1888 do januarja 1889, torej do meseca, ko je bil Nietzsche zaradi tragične omračitve uma že v popolni duhovni temi. Njuno dopisovanje avtor razume kot del kompleksne dialoške predstave, v kateri dopisovalec s pisateljskim »uprizarjanjem« samega sebe za drugega na različne načine dramatizira izmuzljive meje med razumnostjo in blaznostjo.

Knjiga Filozofija in gledališčniki, Misliti uprizoritev je pomemben prispevek tako k teoriji gledališča kot k filozofiji. Ker se avtor, tudi sam Jud, spominja zgodovinskega dogajanja, zlasti strahot druge svetovne vojne in ustvarjalcev, ki jih je vojna vihra zaznamovala, je študija napisana resnobno in brez ironije, z refleksijo in po svoje tudi s prizadetostjo. Navezuje se na stališča filozofa Walterja Benjamina. Njegova življenjska zgodba, ki jo na koncu simbolizirata potovanje in iskanje zatočišča, se je zaradi brezizhodnosti judovskega intelektualca končala s samomorom.

Mirt Komel v spremni besedi filozofsko reflektira poglavitne poudarke v knjigi ter se spominja prijetnega osebnega srečanja in druženja ob ribah in vinu, ko je Freddie Rokem obiskal Ljubljano.


07.03.2022

Dino Pešut: Očetov sinko

Avtor recenzije: Rok Bozovičar Bere: Jure Franko


07.03.2022

Katja Mihurko Poniž: Od lastnega glasu do lastne sobe

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere Lidija Hartman.


04.03.2022

Batman

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.03.2022

O naključju in domišljiji

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Prvi sneg

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Cyrano

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Uncharted

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Iskre v času: Svetovni računalniški podvig

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.02.2022

Evald Flisar: Nevidni otrok

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bere Barbara Zupan.


28.02.2022

ur. Alenka Veler in Andrej Ilc: Draga Kristina

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


28.02.2022

Sergej Lebedjev: Dežela pozabe

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


28.02.2022

Aleš Mustar: K(o)ronika

Avtor recenzije: Peter Semolič Bere: Jure Franko


27.02.2022

Lutkovno gledališče Ljubljana: Temnica

Predmetno-glasbeni kabaret, narejen po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka Hansa Christiana Andersena in v režiji Matije Solceta.


25.02.2022

Niklas Radström: Smrtno resno

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.02.2022

Niklas Radström: Smrtno resno

V Mestnem gledališču ljubljanskem so koronsko obdobje poskušali prebroditi tudi s solističnimi, avtorskimi projekti igralcev tamkajšnjega ansambla. Tako je nastala tudi predstava Smrtno resno, ki jo je po besedilu švedskega pesnika, pisatelja, scenarista in dramatika Niklasa Radströma uprizoril igralec Boris Ostan. Ogled predstave je gledalcem ponudil uro in pol slavljenja življenja s perspektive minljivosti oziroma končnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Boris Ostan v predstavi Smrtno resno, foto: Anka Simončič


24.02.2022

Skrivno društvo KRVZ

Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. foto: Jaka Varmuž, www.lgl.si


23.02.2022

Skrivno društvo KRVZ

Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. vir foto: LGL


22.02.2022

Zgodba o ljubezni in ženskah v svetu, ki ga vodijo moški

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.


21.02.2022

Jedrt Lapuh Maležič: Napol morilke

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere Barbara Zupan


21.02.2022

Franci Novak: Obvoz

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Jure Franko.


Stran 43 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov