Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jesús Carrasco: Zemlja, po kateri stopamo

21.10.2019

Avtor recenzije: Andrej Rot Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.

Prevedla Urša Zabukovec; Novo mesto : Goga, 2019

Leta 1972 v Badajozu rojeni španski pisatelj Jesús Carrasco je bil sprva zaposlen v oglaševalskem podjetju in se je dokaj pozno odločil za pisateljevanje. Rokopis prvega romana Na prostem so predstavili na knjižnem sejm v Frankfurtu leta 2012 in pravice zanj prodali, še preden je knjiga izšla. Za svoj drugi roman Zemlja, po kateri stopamo je dobil nagrado Evropske unije za književnost. Skupni imenovalec romanov je obdajajoča narava. V prvem je narava neizogibna, v drugem pa ključ razumevanja nastopajočih likov.

Literarna kritika roman Zemlja, po kateri stopamo označuje s pojmom ukronia v žanru alternativne zgodovine, to je izključenosti iz zgodovinskega časovnega reda. Roman nas popelje v prva desetletja 20. stoletja. Španijo si je po končanem vojnem konfliktu in poznejši stabilizaciji razmer priključil evropski imperij, vojaškim elitam, ki so zasedle ozemlje, pa je bila podarjena vasico v Extremaduri, ki so si jo izbrale in v kateri prebivajo v zasluženem idiličnem pokoju. Eva Holman, žena enega izmed zaslužnih častnikov, mirno prebiva na posesti, dokler se na njen vrt ne naseli človek, ki bo počasi prevzemal vse njeno življenje. Eva Holman, ki je bila vzgojena v patriarhalnem duhu, se bojuje in išče svoj pristni smisel življenja.

S spreminjanjem pripovednega zaporedja avtor Jesús Carrasco spretno odmerja ključne trenutke in jih polni s silnimi čustvi. Navidezna bukolika prostora sredi številnih smrti, nesreč, nasilja in zlorab odpira tudi epizode španske državljanske vojne, evropskih totalitarizmov, kolonizacij. Intenzivnost dogajanja se zrcali v odsevu lune, še posebej brez usmiljenja do bralca pa so popisani koncentracijska taborišča, prisilno delo in množični grobovi umorjenih.

Pisatelj spodbuja refleksijo o vprašanju posesti in lastništva, o odnosu do zemlje, rodnega kraja, pa tudi do sveta, v katerem živimo. V romanu poudarja usodo moškega, globoko ukoreninjenega v zemlji, ki mu je bila odvzeta, ter vse drugo, kar podpira ta odnos: domači vrt, kulturo, narod in celo družino. To je izkušnja več milijonov Evropejcev v 20. stoletju. Gre za roman, napisan v žanru alternativne zgodovine oz. stvarnosti, saj zgodba poteka v znanem kraju in času s sicer drugačno zgodovino, izkušnja pregona, množičnega trpljenja pa ostaja ista. Avtor kot ustvarjalec izbira slog in vzpostavlja odnos z bralcem, a se tudi bralec lahko vpraša, zakaj alternativni pogled, ko so stvarnost že tako in tako spreminjale in zamegljeno prikazovale ideologije vseh vrst, še posebej špansko, ki se še danes okorno rešuje iz krute preteklosti.

Kakor koli že, glavna značilnost Carrascove proze je preciznost. Avtor pove, da je narava do človeka ravnodušna in se ne meni za zgodovino, zato je bralec tisti, ki mora lepe, pogosto zelo lirične opise s svojim védenjem in izkušnjami zaokrožiti in si ustvariti svoje lastno mnenje. Carrascova proza je premišljena, natančna, bogata v besedišču in izrazih, prevajalka Urša Zabukovec pa je uspešno opravila zahtevno nalogo.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Jesús Carrasco: Zemlja, po kateri stopamo

21.10.2019

Avtor recenzije: Andrej Rot Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.

Prevedla Urša Zabukovec; Novo mesto : Goga, 2019

Leta 1972 v Badajozu rojeni španski pisatelj Jesús Carrasco je bil sprva zaposlen v oglaševalskem podjetju in se je dokaj pozno odločil za pisateljevanje. Rokopis prvega romana Na prostem so predstavili na knjižnem sejm v Frankfurtu leta 2012 in pravice zanj prodali, še preden je knjiga izšla. Za svoj drugi roman Zemlja, po kateri stopamo je dobil nagrado Evropske unije za književnost. Skupni imenovalec romanov je obdajajoča narava. V prvem je narava neizogibna, v drugem pa ključ razumevanja nastopajočih likov.

Literarna kritika roman Zemlja, po kateri stopamo označuje s pojmom ukronia v žanru alternativne zgodovine, to je izključenosti iz zgodovinskega časovnega reda. Roman nas popelje v prva desetletja 20. stoletja. Španijo si je po končanem vojnem konfliktu in poznejši stabilizaciji razmer priključil evropski imperij, vojaškim elitam, ki so zasedle ozemlje, pa je bila podarjena vasico v Extremaduri, ki so si jo izbrale in v kateri prebivajo v zasluženem idiličnem pokoju. Eva Holman, žena enega izmed zaslužnih častnikov, mirno prebiva na posesti, dokler se na njen vrt ne naseli človek, ki bo počasi prevzemal vse njeno življenje. Eva Holman, ki je bila vzgojena v patriarhalnem duhu, se bojuje in išče svoj pristni smisel življenja.

S spreminjanjem pripovednega zaporedja avtor Jesús Carrasco spretno odmerja ključne trenutke in jih polni s silnimi čustvi. Navidezna bukolika prostora sredi številnih smrti, nesreč, nasilja in zlorab odpira tudi epizode španske državljanske vojne, evropskih totalitarizmov, kolonizacij. Intenzivnost dogajanja se zrcali v odsevu lune, še posebej brez usmiljenja do bralca pa so popisani koncentracijska taborišča, prisilno delo in množični grobovi umorjenih.

Pisatelj spodbuja refleksijo o vprašanju posesti in lastništva, o odnosu do zemlje, rodnega kraja, pa tudi do sveta, v katerem živimo. V romanu poudarja usodo moškega, globoko ukoreninjenega v zemlji, ki mu je bila odvzeta, ter vse drugo, kar podpira ta odnos: domači vrt, kulturo, narod in celo družino. To je izkušnja več milijonov Evropejcev v 20. stoletju. Gre za roman, napisan v žanru alternativne zgodovine oz. stvarnosti, saj zgodba poteka v znanem kraju in času s sicer drugačno zgodovino, izkušnja pregona, množičnega trpljenja pa ostaja ista. Avtor kot ustvarjalec izbira slog in vzpostavlja odnos z bralcem, a se tudi bralec lahko vpraša, zakaj alternativni pogled, ko so stvarnost že tako in tako spreminjale in zamegljeno prikazovale ideologije vseh vrst, še posebej špansko, ki se še danes okorno rešuje iz krute preteklosti.

Kakor koli že, glavna značilnost Carrascove proze je preciznost. Avtor pove, da je narava do človeka ravnodušna in se ne meni za zgodovino, zato je bralec tisti, ki mora lepe, pogosto zelo lirične opise s svojim védenjem in izkušnjami zaokrožiti in si ustvariti svoje lastno mnenje. Carrascova proza je premišljena, natančna, bogata v besedišču in izrazih, prevajalka Urša Zabukovec pa je uspešno opravila zahtevno nalogo.


17.01.2022

Goran Gluvić: Požri se, Robi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja


17.01.2022

Svetlana Velmar Janković: Lagum

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


14.01.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo

Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8


14.01.2022

Vinko Möderndorfer in film Zastoj

V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.


14.01.2022

Moč psa

Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.


14.01.2022

Pogovor s Hilmirjem Snaerom Gudnasonom ob filmu Jagnje

Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.


14.01.2022

Krik

Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.


10.01.2022

Tone Peršak: Avtoštop

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Matjaž Romih


10.01.2022

Breda Jelen Sobočan: Skicirka

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.


10.01.2022

Giorgio Agamben: Moč misli

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Maja Moll


10.01.2022

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja


07.01.2022

Francoska depeša

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Sladičeva pica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Ne glejte gor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.01.2022

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


03.01.2022

Klemen Pisk: Mamutova oporoka

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Matjaž Romih.


03.01.2022

Barbara Korun: Idioritmija

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Maja Moll in Jure Franko.


03.01.2022

Muanis Sinanović: Najbolj grozen človek na svetu

»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović


03.01.2022

Nebesa

»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl


02.01.2022

Gremo v kino: Erotikon

»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin


Stran 46 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov