Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Andrej Rot
Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Prevedla Urša Zabukovec; Novo mesto : Goga, 2019
Leta 1972 v Badajozu rojeni španski pisatelj Jesús Carrasco je bil sprva zaposlen v oglaševalskem podjetju in se je dokaj pozno odločil za pisateljevanje. Rokopis prvega romana Na prostem so predstavili na knjižnem sejm v Frankfurtu leta 2012 in pravice zanj prodali, še preden je knjiga izšla. Za svoj drugi roman Zemlja, po kateri stopamo je dobil nagrado Evropske unije za književnost. Skupni imenovalec romanov je obdajajoča narava. V prvem je narava neizogibna, v drugem pa ključ razumevanja nastopajočih likov.
Literarna kritika roman Zemlja, po kateri stopamo označuje s pojmom ukronia v žanru alternativne zgodovine, to je izključenosti iz zgodovinskega časovnega reda. Roman nas popelje v prva desetletja 20. stoletja. Španijo si je po končanem vojnem konfliktu in poznejši stabilizaciji razmer priključil evropski imperij, vojaškim elitam, ki so zasedle ozemlje, pa je bila podarjena vasico v Extremaduri, ki so si jo izbrale in v kateri prebivajo v zasluženem idiličnem pokoju. Eva Holman, žena enega izmed zaslužnih častnikov, mirno prebiva na posesti, dokler se na njen vrt ne naseli človek, ki bo počasi prevzemal vse njeno življenje. Eva Holman, ki je bila vzgojena v patriarhalnem duhu, se bojuje in išče svoj pristni smisel življenja.
S spreminjanjem pripovednega zaporedja avtor Jesús Carrasco spretno odmerja ključne trenutke in jih polni s silnimi čustvi. Navidezna bukolika prostora sredi številnih smrti, nesreč, nasilja in zlorab odpira tudi epizode španske državljanske vojne, evropskih totalitarizmov, kolonizacij. Intenzivnost dogajanja se zrcali v odsevu lune, še posebej brez usmiljenja do bralca pa so popisani koncentracijska taborišča, prisilno delo in množični grobovi umorjenih.
Pisatelj spodbuja refleksijo o vprašanju posesti in lastništva, o odnosu do zemlje, rodnega kraja, pa tudi do sveta, v katerem živimo. V romanu poudarja usodo moškega, globoko ukoreninjenega v zemlji, ki mu je bila odvzeta, ter vse drugo, kar podpira ta odnos: domači vrt, kulturo, narod in celo družino. To je izkušnja več milijonov Evropejcev v 20. stoletju. Gre za roman, napisan v žanru alternativne zgodovine oz. stvarnosti, saj zgodba poteka v znanem kraju in času s sicer drugačno zgodovino, izkušnja pregona, množičnega trpljenja pa ostaja ista. Avtor kot ustvarjalec izbira slog in vzpostavlja odnos z bralcem, a se tudi bralec lahko vpraša, zakaj alternativni pogled, ko so stvarnost že tako in tako spreminjale in zamegljeno prikazovale ideologije vseh vrst, še posebej špansko, ki se še danes okorno rešuje iz krute preteklosti.
Kakor koli že, glavna značilnost Carrascove proze je preciznost. Avtor pove, da je narava do človeka ravnodušna in se ne meni za zgodovino, zato je bralec tisti, ki mora lepe, pogosto zelo lirične opise s svojim védenjem in izkušnjami zaokrožiti in si ustvariti svoje lastno mnenje. Carrascova proza je premišljena, natančna, bogata v besedišču in izrazih, prevajalka Urša Zabukovec pa je uspešno opravila zahtevno nalogo.
Avtor recenzije: Andrej Rot
Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Prevedla Urša Zabukovec; Novo mesto : Goga, 2019
Leta 1972 v Badajozu rojeni španski pisatelj Jesús Carrasco je bil sprva zaposlen v oglaševalskem podjetju in se je dokaj pozno odločil za pisateljevanje. Rokopis prvega romana Na prostem so predstavili na knjižnem sejm v Frankfurtu leta 2012 in pravice zanj prodali, še preden je knjiga izšla. Za svoj drugi roman Zemlja, po kateri stopamo je dobil nagrado Evropske unije za književnost. Skupni imenovalec romanov je obdajajoča narava. V prvem je narava neizogibna, v drugem pa ključ razumevanja nastopajočih likov.
Literarna kritika roman Zemlja, po kateri stopamo označuje s pojmom ukronia v žanru alternativne zgodovine, to je izključenosti iz zgodovinskega časovnega reda. Roman nas popelje v prva desetletja 20. stoletja. Španijo si je po končanem vojnem konfliktu in poznejši stabilizaciji razmer priključil evropski imperij, vojaškim elitam, ki so zasedle ozemlje, pa je bila podarjena vasico v Extremaduri, ki so si jo izbrale in v kateri prebivajo v zasluženem idiličnem pokoju. Eva Holman, žena enega izmed zaslužnih častnikov, mirno prebiva na posesti, dokler se na njen vrt ne naseli človek, ki bo počasi prevzemal vse njeno življenje. Eva Holman, ki je bila vzgojena v patriarhalnem duhu, se bojuje in išče svoj pristni smisel življenja.
S spreminjanjem pripovednega zaporedja avtor Jesús Carrasco spretno odmerja ključne trenutke in jih polni s silnimi čustvi. Navidezna bukolika prostora sredi številnih smrti, nesreč, nasilja in zlorab odpira tudi epizode španske državljanske vojne, evropskih totalitarizmov, kolonizacij. Intenzivnost dogajanja se zrcali v odsevu lune, še posebej brez usmiljenja do bralca pa so popisani koncentracijska taborišča, prisilno delo in množični grobovi umorjenih.
Pisatelj spodbuja refleksijo o vprašanju posesti in lastništva, o odnosu do zemlje, rodnega kraja, pa tudi do sveta, v katerem živimo. V romanu poudarja usodo moškega, globoko ukoreninjenega v zemlji, ki mu je bila odvzeta, ter vse drugo, kar podpira ta odnos: domači vrt, kulturo, narod in celo družino. To je izkušnja več milijonov Evropejcev v 20. stoletju. Gre za roman, napisan v žanru alternativne zgodovine oz. stvarnosti, saj zgodba poteka v znanem kraju in času s sicer drugačno zgodovino, izkušnja pregona, množičnega trpljenja pa ostaja ista. Avtor kot ustvarjalec izbira slog in vzpostavlja odnos z bralcem, a se tudi bralec lahko vpraša, zakaj alternativni pogled, ko so stvarnost že tako in tako spreminjale in zamegljeno prikazovale ideologije vseh vrst, še posebej špansko, ki se še danes okorno rešuje iz krute preteklosti.
Kakor koli že, glavna značilnost Carrascove proze je preciznost. Avtor pove, da je narava do človeka ravnodušna in se ne meni za zgodovino, zato je bralec tisti, ki mora lepe, pogosto zelo lirične opise s svojim védenjem in izkušnjami zaokrožiti in si ustvariti svoje lastno mnenje. Carrascova proza je premišljena, natančna, bogata v besedišču in izrazih, prevajalka Urša Zabukovec pa je uspešno opravila zahtevno nalogo.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič.
Predstavo Figa, po romanu Gorana Vojnovića, ki je v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana nastala v dramatizaciji Simone Hamer in režiji Martina Luke Škofa, so v spletnem prenosu prikazali že spomladi.Zdaj pa je bila Figa premierno odigrana pred občinstvom. Ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek, vir: www.drama.si
Avtorica ocene: Nada Breznik Bereta Jure Franko in Lidija Hartman
Avtorica ocene: Veronika Šoster Bereta Lidija Hartman in Jure Franko
NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči premierno uprizorjena igra Lepe Vide lepo gorijo Simone Semenič, ki se je z lanskega repertoarja preselila v to sezono. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, režija je bila v rokah Maše Pelko. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Krstna uprizoritev Premiera18. novembra 2021 Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Eva Kraševec Scenografa: Dorian Šilec Petek in Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Avtor glasbe: Luka Ipavec Svetovalec za gib: Klemen Janežič Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak Asistentka dramaturgije: Lučka Neža Peterlin Oblikovalec maske: Matej Pajntar IGRAJO: Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Vesna Slapar, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Gaja Filač k. g.
V petek se je v Slovenski filharmoniji začel drugi Forum nove glasbe. Tokrat festival napoveduje moto Glasba in mediji, program pa je oblikovala skladateljica Iris ter Schiphorst. Z uvodnega koncerta festivala, na katerem je nastopil ansambel Foruma nove glasbe z dirigentom Leonhardom Garmsom in gosti, poroča Primož Trdan.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Neveljaven email naslov