Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Andrej Lutman
Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Maribor : Litera, 2019
Naslov romana Lare Paukovič Malomeščani se pomensko natančno ujema z vsebino, oznaki malomeščanstvo pa je avtorica na začetku namenila tudi slovarsko oznako kot nekakšno napotilo v branje. Spraševanje o tem, ali je najprej nastala vsebina knjige ali naslov, je seveda upravičeno, a to je morda le malomeščansko spraševanje. Beseda malomeščanstvo se sicer v besedilu pojavi le enkrat in sicer v dvogovoru na začetku enaindvajsetega poglavja:
„Ah, če vprašate mene, je seks precenjen,“ je rekla Manja. „In ni vreden vseh težav, ki jih prinaša s sabo.
“No, kakšna malomeščanska logika,“ se je zahahljala Saša in mi pomežiknila, ko je videla, da gledam v njeno smer.“
Navedeni dvogovor je eden od mnogih, ki jih razpredajo predvsem ženski liki, ko si pripovedujejo o svojih spolnih doživljajih. Spolnost pa je le ena izmed tem, ki zaposlujejo osrednjo junakinjo, Anjo. Njeno gibanje in razmišljanje sta zamejeni med službo in dolgčasom. Zaposlena je v oglaševalskem podjetju, ki ji nudi dovolj doživljajskega prostora, kjer s svojo večinoma ponarejeno prijaznostjo dokaj uspešno služi denar, da si lahko privošči za svoj družbeni sloj primerne obleke, modne dodatke in druženje ob dražjih pijačah. A to je tudi vse, kar ji služba nudi. Malomeščanka Anja pravzaprav nima kakih posebnih želja po napredovanju v službi, več ji je do prostega časa, popestrenega predvsem z menjavanjem moških. Pusti se zapeljevati, da lahko primerja različne moške in izkušnje z njimi. Pa se ji zgodi Bojan, kitarist, s katerim se zaplete na način, kot se je že z mnogimi pred njim, in začne se nekakšna ljubezenska zgodba, ki temelji predvsem na pričakovanju snidenj in priložnostne spolnosti. Odnos je zanimiv predvsem s stališča, ki ni prav pogosto: temelji namreč predvsem na oddaljevanju, ne pa na zbliževanju. Tak razteg je le še ena od lastnosti malomeščanske srenje, ki se potika po ljubljanskih gostiščih ni prireditvah predvsem v iskanju trenutne zadovoljitve, ki naj prežene čas. Odlično postavljena oseba je tudi čistilka, ki se prav tako imenuje Anja. Vsi in vse se obregnejo ob njo, jo na samem ponižujejo in tako ta čistilka predstavlja vsoto vseh lastnosti, ki jih malomeščanska druščina prezira in s tem preziranjem brez vsakršnega sramu ustoličuje sebe.
Naslovu knjige se tesno prilega tudi pisateljičina pisava, ki ji ustreza izraz plehkost, a to v dobrem oziroma natančnem funkcijskem pomenu. Tako opisi kot pogovori vsebujejo plehke vsakdanjosti, a Lara Paukovič je vse skupaj postavila na tak način, da omogoča tekoče branje, ki sicer ne obeta kakšnih posebnih spoznanj o življenju, a se to niti ne pričakuje. Zadostuje namreč enakomeren tok dogajanj, ki ga zaostri le Anjina nosečnost, pa še ta je postavljena v nekakšno pričakovanje, saj očka Bojan še ne ve, da bo očka. S to napetostjo, ki je pravzaprav edina v celotni pripovedi, se knjiga tudi konča.
V sodobni slovenski pripovedni ustvarjalnosti ni prav veliko del, ki bi zdajšnjost obravnavala s tako neprizanesljivostjo, saj pisanje kljub razmeroma ozkemu izraznemu obzorju nudi suspenzičen učinek. Malomeščanka Anja je namreč povsem osvobojena kakršnegakoli svetovnonazorskega prepričanja, ne vrednoti ne sebe ne okolja, vse jemlje takšno, kot je, in je pravzaprav z vsem zadovoljna.
Obsežno spremno besedo h knjigi je napisala Tonja Jelen in ima dolg naslov: Ko je razmerje prevlade moči nevidno, a z druge strani pretkano in dovršeno. Poznavalsko izpostavlja početje, imenovano zalezovanje in v zvezi s tem zapiše: „Ravno to zalezovanje, t. i. stalkanje, protagonistko ves čas obseda in ji onemogoča, da bi realizirala, kje se v tem razmerju dejansko nahaja.“ V spremni besedi poudarja položaj ženske, ki niha med feminizmom in nihilizmom, a ne zavzame položaja fatalke. Moški rod je pač nekako za zraven.
Lara Paukovič v romanu Malomeščani pretanjena opazuje sodobno družbo, ki postaja nekako vakuumsko zapakirana, se spreneveda, da to ni in da je svetovljanska. S takšnim načinom podajanja pisateljica vzbuja vsaj malce slabe vesti, a ne preveč, da se malomeščanski sveti združbi le ni treba spremeniti.
Avtor recenzije: Andrej Lutman
Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Maribor : Litera, 2019
Naslov romana Lare Paukovič Malomeščani se pomensko natančno ujema z vsebino, oznaki malomeščanstvo pa je avtorica na začetku namenila tudi slovarsko oznako kot nekakšno napotilo v branje. Spraševanje o tem, ali je najprej nastala vsebina knjige ali naslov, je seveda upravičeno, a to je morda le malomeščansko spraševanje. Beseda malomeščanstvo se sicer v besedilu pojavi le enkrat in sicer v dvogovoru na začetku enaindvajsetega poglavja:
„Ah, če vprašate mene, je seks precenjen,“ je rekla Manja. „In ni vreden vseh težav, ki jih prinaša s sabo.
“No, kakšna malomeščanska logika,“ se je zahahljala Saša in mi pomežiknila, ko je videla, da gledam v njeno smer.“
Navedeni dvogovor je eden od mnogih, ki jih razpredajo predvsem ženski liki, ko si pripovedujejo o svojih spolnih doživljajih. Spolnost pa je le ena izmed tem, ki zaposlujejo osrednjo junakinjo, Anjo. Njeno gibanje in razmišljanje sta zamejeni med službo in dolgčasom. Zaposlena je v oglaševalskem podjetju, ki ji nudi dovolj doživljajskega prostora, kjer s svojo večinoma ponarejeno prijaznostjo dokaj uspešno služi denar, da si lahko privošči za svoj družbeni sloj primerne obleke, modne dodatke in druženje ob dražjih pijačah. A to je tudi vse, kar ji služba nudi. Malomeščanka Anja pravzaprav nima kakih posebnih želja po napredovanju v službi, več ji je do prostega časa, popestrenega predvsem z menjavanjem moških. Pusti se zapeljevati, da lahko primerja različne moške in izkušnje z njimi. Pa se ji zgodi Bojan, kitarist, s katerim se zaplete na način, kot se je že z mnogimi pred njim, in začne se nekakšna ljubezenska zgodba, ki temelji predvsem na pričakovanju snidenj in priložnostne spolnosti. Odnos je zanimiv predvsem s stališča, ki ni prav pogosto: temelji namreč predvsem na oddaljevanju, ne pa na zbliževanju. Tak razteg je le še ena od lastnosti malomeščanske srenje, ki se potika po ljubljanskih gostiščih ni prireditvah predvsem v iskanju trenutne zadovoljitve, ki naj prežene čas. Odlično postavljena oseba je tudi čistilka, ki se prav tako imenuje Anja. Vsi in vse se obregnejo ob njo, jo na samem ponižujejo in tako ta čistilka predstavlja vsoto vseh lastnosti, ki jih malomeščanska druščina prezira in s tem preziranjem brez vsakršnega sramu ustoličuje sebe.
Naslovu knjige se tesno prilega tudi pisateljičina pisava, ki ji ustreza izraz plehkost, a to v dobrem oziroma natančnem funkcijskem pomenu. Tako opisi kot pogovori vsebujejo plehke vsakdanjosti, a Lara Paukovič je vse skupaj postavila na tak način, da omogoča tekoče branje, ki sicer ne obeta kakšnih posebnih spoznanj o življenju, a se to niti ne pričakuje. Zadostuje namreč enakomeren tok dogajanj, ki ga zaostri le Anjina nosečnost, pa še ta je postavljena v nekakšno pričakovanje, saj očka Bojan še ne ve, da bo očka. S to napetostjo, ki je pravzaprav edina v celotni pripovedi, se knjiga tudi konča.
V sodobni slovenski pripovedni ustvarjalnosti ni prav veliko del, ki bi zdajšnjost obravnavala s tako neprizanesljivostjo, saj pisanje kljub razmeroma ozkemu izraznemu obzorju nudi suspenzičen učinek. Malomeščanka Anja je namreč povsem osvobojena kakršnegakoli svetovnonazorskega prepričanja, ne vrednoti ne sebe ne okolja, vse jemlje takšno, kot je, in je pravzaprav z vsem zadovoljna.
Obsežno spremno besedo h knjigi je napisala Tonja Jelen in ima dolg naslov: Ko je razmerje prevlade moči nevidno, a z druge strani pretkano in dovršeno. Poznavalsko izpostavlja početje, imenovano zalezovanje in v zvezi s tem zapiše: „Ravno to zalezovanje, t. i. stalkanje, protagonistko ves čas obseda in ji onemogoča, da bi realizirala, kje se v tem razmerju dejansko nahaja.“ V spremni besedi poudarja položaj ženske, ki niha med feminizmom in nihilizmom, a ne zavzame položaja fatalke. Moški rod je pač nekako za zraven.
Lara Paukovič v romanu Malomeščani pretanjena opazuje sodobno družbo, ki postaja nekako vakuumsko zapakirana, se spreneveda, da to ni in da je svetovljanska. S takšnim načinom podajanja pisateljica vzbuja vsaj malce slabe vesti, a ne preveč, da se malomeščanski sveti združbi le ni treba spremeniti.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Maja Moll in Jure Franko.
Avtor recenzije: Marjan Kovačević Beltram Bere Igor Velše
Civilizacija ekonomskega determinizma, denarne transakcije v jedru odnosov med ljudmi, odrekanje človeškosti v procesih dehumanizacije, figura odvečnega človeka ...
Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija
NAPOVED: Na velikem odru ljubljanske Drame je bila sinoči premiera in krstna izvedba novega slovenskega besedila z naslovom Vse OK. Napisala ga je Simona Hamer, dramaturginja in dramatičarka, ki je bila za to dramo leta 2020 nominirana za Grumovo nagrado. Vse OK je režiral in koreografiral Matjaž Farič, dramaturginja je bila Staša Prah, scenograf Marko Japelj in kostumograf Alan Hranitelj, nastopa deset igralcev ljubljanske Drame. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Simona Hamer: Vse OK Premiera krstna izvedba: 16. 2. 2022 REŽISER Matjaž Farič DRAMATURGINJA Staša Prah SCENOGRAF Marko Japelj KOSTUMOGRAF Alan Hranitelj SKLADATELJ Damir Urban KOREOGRAF Matjaž Farič OBLIKOVALEC SVETLOBE Borut Bučinel LEKTOR Arko ASISTENTKA KOSTUMOGRAFA Ana Janc ASISTENTKA REŽISERJA (ŠTUDIJSKO) Lara Ekar Grlj Igralska zasedba Klemen Janežič Gregor Benjamin Krnetić Aljaž Tina Resman Rebeka Nejc Cijan Garlatti Leon Barbara Cerar Tanja Tina Vrbnjak Mihaela Saša Mihelčič Maja Saša Tabaković Časomerec Maša Derganc Lili Valter Dragan Franci
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Prešernovo gledališče Kranj Avtorski projekt: Zadnji naj ugasne luč, premiera 10. 2. 2022 Režiser: Dorian Šilec Petek Likovna podoba: FrešTreš Scenografinja: Nika Curk Skladatelj: Laren Polič Zdravič Kostumografinja: Tina Bonča Igrajo: Vesna Jevnikar Doroteja Nadrah Vesna Pernarčič Miha Rodman Vesna Slapar Aljoša Ternovšek Umetniška sodelavka: Maja Cerar Dramaturška svetovalka: Staša Prah Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske: Matej Pajntar Napoved: Kot tretjo premiero sezone so v Prešernovem gledališču Kranj sinoči uprizorili avtorski projekt Zadnji naj ugasne luč, ki ga je režiral Dorian Šilec Petek, nastal pa je v skupni produkciji s Kinom Šiška. Umetniška sodelavka je bila Maja Cerar, dramaturška svetovalka Staša Prah. Na premieri je bila Tadeja Krečič
Katarina Morano: Usedline 2021 Drama Krstna uprizoritev Premiera: 9. februar 2022 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Mirjam Korbar, Jana Zupančič, Iztok Drabik Jug, Mojca Funkl, Matej Puc, Lotos Vincenc Šparovec, Lara Wolf S krstno izvedbo igre Usedline se je v Mestnem gledališču ljubljanskem začel Mednarodni / regionalni festival RUTA grupa Triglav. Dramatičarka Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta uveljavljen gledališki tandem; o ustvarjanju nove predstave režiser Žiga Divjak med drugim pove, da so skušali iskati "kaj je tisto, kar je izrečeno, in kaj je tisto, kar je neizrečeno, pa vendar na neki način povedano, kaj pa dejansko še ne more biti ubesedeno, ampak je tam nekje prisotno, in ravno ko bi moralo biti izgovorjeno, je neizgovorjeno". Na fotografiji: Iztok Drabik Jug, Lara Wolf, Matej Puc, Jana Zupančič, Mojca Funkl, Lotos Vincenc Šparovec. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/usedline/#gallery-1154-1
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Avtorica recenzije: Staša Grahek Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.
Avtor recenzije: Matej Bogataj Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov