Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
»Pot do trona je nerodna – gaziti mora človek do kolen v krvi in v solzah. … Kdor hoče naprej, mora naprej, mora brcniti v stran vsak kamen, ki mu je napoti, mora, če je treba, preko trupel, mora preko gorkih človeških trupel.« Besede, ki jih je pred skoraj sto dvajsetimi leti Ivan Cankar položil v usta svojemu kralju na Betajnovi, Kantorju, odlično povzamejo delovanje dolgoletnega župana izmišljenega slovenskega kraja Rovte v novem celovečernem filmu Andreja Košaka. Pravzaprav so kar nekakšen »modus vivendi« župana Frante, vajenega, da že dvajset let vsi, celo njegova lastna žena, plešejo, kakor on žvižga, in da se vsi morebitni škandali kar se da hitro pometejo pod preprogo. Zveni dovolj domače, kajne? A kakor je zapisal drugi slovenski književniki, tudi on ga »stakne nazadnje, ki bil mu je kos«, in tedaj se šele zares pokaže, kako daleč je pripravljen iti Franta, da bi obdržal svojo vaško oblast. Bo zmogel iti čisto do konca, do trona?
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem. No, vsi, razen odrasle županove hčerke, ki za današnji čas osupljivo dolgo verjame v očetovo popolno neomadeževanost in nedolžnost; ob pestri izbiri generacijsko in slogovno dosti ustreznejših slovenskih igralk je bila zasedba Aleksandre Balmazović, sicer tudi koproducentke filma, milo rečeno, zgrešena režiserjeva poteza. Zelo posrečena pa je bila izbira vedno odličnega Vlada Novaka kot župana, preračunljive zapeljivke Ive Kranjc Bagola ter Valterja Dragana kot hladnokrvnega kriminalca. Škoda, da je v zgodbi le malo časa namenjenega županovemu protikandidatu Jerovšku (igra ga Rok Vihar), saj je za pretkanega politika skorajda nelogično, da bi se tako hitro uklonil pritisku insceniranega škandala. Tudi sicer zgodba, ki želi biti nekakšno ogledalo skorumpirane vseslovenske politične scene, zavite v vato demokracije, prevečkrat deluje kaotično in poenostavljeno, dialogi, sploh tisti v nežnejših prizorih, pa pretirano papirnato, da bi jim lahko zares verjeli.
Uspeha, kakršnega je Košak doživel s kultnim Outsiderjem, ki še vedno velja za enega najbolj gledanih in citiranih slovenskih filmov, Vsi proti vsem ne bo dočakal. Za kaj takega je kljub dobri zasnovi, zelo obetavnemu začetku in nekaterim odličnim igralcem pretirano statičen, okorel in – glede na temo filma skorajda ironično – čisto preveč kompromisen.
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem.
»Pot do trona je nerodna – gaziti mora človek do kolen v krvi in v solzah. … Kdor hoče naprej, mora naprej, mora brcniti v stran vsak kamen, ki mu je napoti, mora, če je treba, preko trupel, mora preko gorkih človeških trupel.« Besede, ki jih je pred skoraj sto dvajsetimi leti Ivan Cankar položil v usta svojemu kralju na Betajnovi, Kantorju, odlično povzamejo delovanje dolgoletnega župana izmišljenega slovenskega kraja Rovte v novem celovečernem filmu Andreja Košaka. Pravzaprav so kar nekakšen »modus vivendi« župana Frante, vajenega, da že dvajset let vsi, celo njegova lastna žena, plešejo, kakor on žvižga, in da se vsi morebitni škandali kar se da hitro pometejo pod preprogo. Zveni dovolj domače, kajne? A kakor je zapisal drugi slovenski književniki, tudi on ga »stakne nazadnje, ki bil mu je kos«, in tedaj se šele zares pokaže, kako daleč je pripravljen iti Franta, da bi obdržal svojo vaško oblast. Bo zmogel iti čisto do konca, do trona?
Vsi proti vsem je precej lahkotno, skorajda komično podan politični kriminalni triler, v katerem so dobesedno – vsi proti vsem. No, vsi, razen odrasle županove hčerke, ki za današnji čas osupljivo dolgo verjame v očetovo popolno neomadeževanost in nedolžnost; ob pestri izbiri generacijsko in slogovno dosti ustreznejših slovenskih igralk je bila zasedba Aleksandre Balmazović, sicer tudi koproducentke filma, milo rečeno, zgrešena režiserjeva poteza. Zelo posrečena pa je bila izbira vedno odličnega Vlada Novaka kot župana, preračunljive zapeljivke Ive Kranjc Bagola ter Valterja Dragana kot hladnokrvnega kriminalca. Škoda, da je v zgodbi le malo časa namenjenega županovemu protikandidatu Jerovšku (igra ga Rok Vihar), saj je za pretkanega politika skorajda nelogično, da bi se tako hitro uklonil pritisku insceniranega škandala. Tudi sicer zgodba, ki želi biti nekakšno ogledalo skorumpirane vseslovenske politične scene, zavite v vato demokracije, prevečkrat deluje kaotično in poenostavljeno, dialogi, sploh tisti v nežnejših prizorih, pa pretirano papirnato, da bi jim lahko zares verjeli.
Uspeha, kakršnega je Košak doživel s kultnim Outsiderjem, ki še vedno velja za enega najbolj gledanih in citiranih slovenskih filmov, Vsi proti vsem ne bo dočakal. Za kaj takega je kljub dobri zasnovi, zelo obetavnemu začetku in nekaterim odličnim igralcem pretirano statičen, okorel in – glede na temo filma skorajda ironično – čisto preveč kompromisen.
Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.
SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič
Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.
Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si
Neveljaven email naslov