Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fantazijski otok

14.02.2020


Ko potegnemo črto pod vso scenaristično zmešnjavo, kot glavni vzrok za krvoločno dogajanje namreč odkrijemo čisto pravo pravcato ljubezensko zgodbo, ki se je pač nekoliko izjalovila.

Slovar slovenskega knjižnega jezika geslo fantazija razlaga kot »prosto kombiniranje misli in predstav« ter kot »predstavo, ki ni osnovana na resničnosti« in prav oba pomena sta zajeta v nadnaravni komično-grozljivi pustolovščini Fantazijski otok, ki je te dni prišla tudi na sporede naših kinematografov. Na čudovitem rajskem otoku sredi morja se kot po naključju znajde pet posameznikov, vsak s svojo travmo, ki mu preprečuje, da bi svoje življenje resnično izživel in vsak s svojo fantazijo, ob pomoči katere naj bi to temačno preteklost končno presegel. Eden si želi vsaj enkrat biti pogumen vojak, druga obžaluje, da ni sprejela prstana od ljubezni svojega življenja, tretjo še vedno preganjajo spomini na zasmehovanje sošolcev v otroštvu in tako naprej. Oddih na čudovitem otoku, kjer se ti izpolni prav vsakršna fantazija, se zdi kot čudovito zdravilo za vse tegobe. A seveda, kar prav nič izvirno pokaže že uvodni prizor filma, stvari niso take, kot se zdijo in pravljica se že zelo hitro sprevrže v nočno moro in bežanje čez drn in strn pred krvi željnimi zasledovalci. Približno hkrati se film sprevrže v nočno moro tudi za gledalca. Kar se je sprva zdelo kot sicer podpovprečna, a čisto gledljiva filmska pustolovščina, ki se ne more prav dobro odločiti, a bi bila raje grozljiva ali smešna, oboje pa ji gre enako slabo, se nekje na tej točki prelomi v popoln kaos brez repa in glave. Zgodba, ki sicer črpa svoj navdih pri istoimenski TV-seriji s konca sedemdesetih let, postane tako nedosledna in polna scenarističnih lukenj, da je ne more rešiti niti izgovor, da je v fantaziji mogoče tudi najbolj nemogoče. Filmsko dogajanje je eno samo brezglavo tekanje, poleg tega gledamo klišejsko obupane grimase vseh protagonistov. Temu primeren je seveda tudi prav ameriško patetičen konec, ki namesto vsaj delne žanrsko predpostavljene katarze prinese zgolj olajšanje, da je filma konec.

Ni naključje, da je Fantazijski otok – režiral ga je Jeff Wadlow – svojo svetovno premiero dočakal prav ob času ameriškega praznika zaljubljencev. Ko potegnemo črto pod vso scenaristično zmešnjavo, kot glavni vzrok za krvoločno dogajanje namreč odkrijemo čisto pravo pravcato ljubezensko zgodbo, ki se je pač nekoliko izjalovila. Ljubezen pa je tako in tako največja fantazija.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Fantazijski otok

14.02.2020


Ko potegnemo črto pod vso scenaristično zmešnjavo, kot glavni vzrok za krvoločno dogajanje namreč odkrijemo čisto pravo pravcato ljubezensko zgodbo, ki se je pač nekoliko izjalovila.

Slovar slovenskega knjižnega jezika geslo fantazija razlaga kot »prosto kombiniranje misli in predstav« ter kot »predstavo, ki ni osnovana na resničnosti« in prav oba pomena sta zajeta v nadnaravni komično-grozljivi pustolovščini Fantazijski otok, ki je te dni prišla tudi na sporede naših kinematografov. Na čudovitem rajskem otoku sredi morja se kot po naključju znajde pet posameznikov, vsak s svojo travmo, ki mu preprečuje, da bi svoje življenje resnično izživel in vsak s svojo fantazijo, ob pomoči katere naj bi to temačno preteklost končno presegel. Eden si želi vsaj enkrat biti pogumen vojak, druga obžaluje, da ni sprejela prstana od ljubezni svojega življenja, tretjo še vedno preganjajo spomini na zasmehovanje sošolcev v otroštvu in tako naprej. Oddih na čudovitem otoku, kjer se ti izpolni prav vsakršna fantazija, se zdi kot čudovito zdravilo za vse tegobe. A seveda, kar prav nič izvirno pokaže že uvodni prizor filma, stvari niso take, kot se zdijo in pravljica se že zelo hitro sprevrže v nočno moro in bežanje čez drn in strn pred krvi željnimi zasledovalci. Približno hkrati se film sprevrže v nočno moro tudi za gledalca. Kar se je sprva zdelo kot sicer podpovprečna, a čisto gledljiva filmska pustolovščina, ki se ne more prav dobro odločiti, a bi bila raje grozljiva ali smešna, oboje pa ji gre enako slabo, se nekje na tej točki prelomi v popoln kaos brez repa in glave. Zgodba, ki sicer črpa svoj navdih pri istoimenski TV-seriji s konca sedemdesetih let, postane tako nedosledna in polna scenarističnih lukenj, da je ne more rešiti niti izgovor, da je v fantaziji mogoče tudi najbolj nemogoče. Filmsko dogajanje je eno samo brezglavo tekanje, poleg tega gledamo klišejsko obupane grimase vseh protagonistov. Temu primeren je seveda tudi prav ameriško patetičen konec, ki namesto vsaj delne žanrsko predpostavljene katarze prinese zgolj olajšanje, da je filma konec.

Ni naključje, da je Fantazijski otok – režiral ga je Jeff Wadlow – svojo svetovno premiero dočakal prav ob času ameriškega praznika zaljubljencev. Ko potegnemo črto pod vso scenaristično zmešnjavo, kot glavni vzrok za krvoločno dogajanje namreč odkrijemo čisto pravo pravcato ljubezensko zgodbo, ki se je pač nekoliko izjalovila. Ljubezen pa je tako in tako največja fantazija.


07.03.2022

Dino Pešut: Očetov sinko

Avtor recenzije: Rok Bozovičar Bere: Jure Franko


07.03.2022

Katja Mihurko Poniž: Od lastnega glasu do lastne sobe

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere Lidija Hartman.


04.03.2022

Batman

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.03.2022

O naključju in domišljiji

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Prvi sneg

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Cyrano

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Uncharted

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Iskre v času: Svetovni računalniški podvig

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.02.2022

Evald Flisar: Nevidni otrok

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bere Barbara Zupan.


28.02.2022

ur. Alenka Veler in Andrej Ilc: Draga Kristina

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


28.02.2022

Sergej Lebedjev: Dežela pozabe

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


28.02.2022

Aleš Mustar: K(o)ronika

Avtor recenzije: Peter Semolič Bere: Jure Franko


27.02.2022

Lutkovno gledališče Ljubljana: Temnica

Predmetno-glasbeni kabaret, narejen po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka Hansa Christiana Andersena in v režiji Matije Solceta.


25.02.2022

Niklas Radström: Smrtno resno

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.02.2022

Niklas Radström: Smrtno resno

V Mestnem gledališču ljubljanskem so koronsko obdobje poskušali prebroditi tudi s solističnimi, avtorskimi projekti igralcev tamkajšnjega ansambla. Tako je nastala tudi predstava Smrtno resno, ki jo je po besedilu švedskega pesnika, pisatelja, scenarista in dramatika Niklasa Radströma uprizoril igralec Boris Ostan. Ogled predstave je gledalcem ponudil uro in pol slavljenja življenja s perspektive minljivosti oziroma končnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Boris Ostan v predstavi Smrtno resno, foto: Anka Simončič


24.02.2022

Skrivno društvo KRVZ

Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. foto: Jaka Varmuž, www.lgl.si


23.02.2022

Skrivno društvo KRVZ

Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. vir foto: LGL


22.02.2022

Zgodba o ljubezni in ženskah v svetu, ki ga vodijo moški

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.


21.02.2022

Jedrt Lapuh Maležič: Napol morilke

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere Barbara Zupan


21.02.2022

Franci Novak: Obvoz

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Jure Franko.


Stran 43 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov