Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko potegnemo črto pod vso scenaristično zmešnjavo, kot glavni vzrok za krvoločno dogajanje namreč odkrijemo čisto pravo pravcato ljubezensko zgodbo, ki se je pač nekoliko izjalovila.
Slovar slovenskega knjižnega jezika geslo fantazija razlaga kot »prosto kombiniranje misli in predstav« ter kot »predstavo, ki ni osnovana na resničnosti« in prav oba pomena sta zajeta v nadnaravni komično-grozljivi pustolovščini Fantazijski otok, ki je te dni prišla tudi na sporede naših kinematografov. Na čudovitem rajskem otoku sredi morja se kot po naključju znajde pet posameznikov, vsak s svojo travmo, ki mu preprečuje, da bi svoje življenje resnično izživel in vsak s svojo fantazijo, ob pomoči katere naj bi to temačno preteklost končno presegel. Eden si želi vsaj enkrat biti pogumen vojak, druga obžaluje, da ni sprejela prstana od ljubezni svojega življenja, tretjo še vedno preganjajo spomini na zasmehovanje sošolcev v otroštvu in tako naprej. Oddih na čudovitem otoku, kjer se ti izpolni prav vsakršna fantazija, se zdi kot čudovito zdravilo za vse tegobe. A seveda, kar prav nič izvirno pokaže že uvodni prizor filma, stvari niso take, kot se zdijo in pravljica se že zelo hitro sprevrže v nočno moro in bežanje čez drn in strn pred krvi željnimi zasledovalci. Približno hkrati se film sprevrže v nočno moro tudi za gledalca. Kar se je sprva zdelo kot sicer podpovprečna, a čisto gledljiva filmska pustolovščina, ki se ne more prav dobro odločiti, a bi bila raje grozljiva ali smešna, oboje pa ji gre enako slabo, se nekje na tej točki prelomi v popoln kaos brez repa in glave. Zgodba, ki sicer črpa svoj navdih pri istoimenski TV-seriji s konca sedemdesetih let, postane tako nedosledna in polna scenarističnih lukenj, da je ne more rešiti niti izgovor, da je v fantaziji mogoče tudi najbolj nemogoče. Filmsko dogajanje je eno samo brezglavo tekanje, poleg tega gledamo klišejsko obupane grimase vseh protagonistov. Temu primeren je seveda tudi prav ameriško patetičen konec, ki namesto vsaj delne žanrsko predpostavljene katarze prinese zgolj olajšanje, da je filma konec.
Ni naključje, da je Fantazijski otok – režiral ga je Jeff Wadlow – svojo svetovno premiero dočakal prav ob času ameriškega praznika zaljubljencev. Ko potegnemo črto pod vso scenaristično zmešnjavo, kot glavni vzrok za krvoločno dogajanje namreč odkrijemo čisto pravo pravcato ljubezensko zgodbo, ki se je pač nekoliko izjalovila. Ljubezen pa je tako in tako največja fantazija.
Ko potegnemo črto pod vso scenaristično zmešnjavo, kot glavni vzrok za krvoločno dogajanje namreč odkrijemo čisto pravo pravcato ljubezensko zgodbo, ki se je pač nekoliko izjalovila.
Slovar slovenskega knjižnega jezika geslo fantazija razlaga kot »prosto kombiniranje misli in predstav« ter kot »predstavo, ki ni osnovana na resničnosti« in prav oba pomena sta zajeta v nadnaravni komično-grozljivi pustolovščini Fantazijski otok, ki je te dni prišla tudi na sporede naših kinematografov. Na čudovitem rajskem otoku sredi morja se kot po naključju znajde pet posameznikov, vsak s svojo travmo, ki mu preprečuje, da bi svoje življenje resnično izživel in vsak s svojo fantazijo, ob pomoči katere naj bi to temačno preteklost končno presegel. Eden si želi vsaj enkrat biti pogumen vojak, druga obžaluje, da ni sprejela prstana od ljubezni svojega življenja, tretjo še vedno preganjajo spomini na zasmehovanje sošolcev v otroštvu in tako naprej. Oddih na čudovitem otoku, kjer se ti izpolni prav vsakršna fantazija, se zdi kot čudovito zdravilo za vse tegobe. A seveda, kar prav nič izvirno pokaže že uvodni prizor filma, stvari niso take, kot se zdijo in pravljica se že zelo hitro sprevrže v nočno moro in bežanje čez drn in strn pred krvi željnimi zasledovalci. Približno hkrati se film sprevrže v nočno moro tudi za gledalca. Kar se je sprva zdelo kot sicer podpovprečna, a čisto gledljiva filmska pustolovščina, ki se ne more prav dobro odločiti, a bi bila raje grozljiva ali smešna, oboje pa ji gre enako slabo, se nekje na tej točki prelomi v popoln kaos brez repa in glave. Zgodba, ki sicer črpa svoj navdih pri istoimenski TV-seriji s konca sedemdesetih let, postane tako nedosledna in polna scenarističnih lukenj, da je ne more rešiti niti izgovor, da je v fantaziji mogoče tudi najbolj nemogoče. Filmsko dogajanje je eno samo brezglavo tekanje, poleg tega gledamo klišejsko obupane grimase vseh protagonistov. Temu primeren je seveda tudi prav ameriško patetičen konec, ki namesto vsaj delne žanrsko predpostavljene katarze prinese zgolj olajšanje, da je filma konec.
Ni naključje, da je Fantazijski otok – režiral ga je Jeff Wadlow – svojo svetovno premiero dočakal prav ob času ameriškega praznika zaljubljencev. Ko potegnemo črto pod vso scenaristično zmešnjavo, kot glavni vzrok za krvoločno dogajanje namreč odkrijemo čisto pravo pravcato ljubezensko zgodbo, ki se je pač nekoliko izjalovila. Ljubezen pa je tako in tako največja fantazija.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič.
Predstavo Figa, po romanu Gorana Vojnovića, ki je v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana nastala v dramatizaciji Simone Hamer in režiji Martina Luke Škofa, so v spletnem prenosu prikazali že spomladi.Zdaj pa je bila Figa premierno odigrana pred občinstvom. Ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek, vir: www.drama.si
Avtorica ocene: Nada Breznik Bereta Jure Franko in Lidija Hartman
Avtorica ocene: Veronika Šoster Bereta Lidija Hartman in Jure Franko
NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči premierno uprizorjena igra Lepe Vide lepo gorijo Simone Semenič, ki se je z lanskega repertoarja preselila v to sezono. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, režija je bila v rokah Maše Pelko. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Krstna uprizoritev Premiera18. novembra 2021 Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Eva Kraševec Scenografa: Dorian Šilec Petek in Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Avtor glasbe: Luka Ipavec Svetovalec za gib: Klemen Janežič Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak Asistentka dramaturgije: Lučka Neža Peterlin Oblikovalec maske: Matej Pajntar IGRAJO: Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Vesna Slapar, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Gaja Filač k. g.
V petek se je v Slovenski filharmoniji začel drugi Forum nove glasbe. Tokrat festival napoveduje moto Glasba in mediji, program pa je oblikovala skladateljica Iris ter Schiphorst. Z uvodnega koncerta festivala, na katerem je nastopil ansambel Foruma nove glasbe z dirigentom Leonhardom Garmsom in gosti, poroča Primož Trdan.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Neveljaven email naslov