Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Samanta Hadžić Žavski: Serijski morilec

09.03.2020

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Aleksander Golja.

Maribor : Litera, 2019

Pisateljica in knjižna recenzentka Samanta Hadžić Žavski se v kratkih zgodbah v knjigi Serijski morilec poigrava tako s številnimi družbenimi stereotipi kot s pričakovanji bralca, ta namreč ob pisateljičinih začetnih namigih zatava v neko smer, nato pa ga hitro izpeljani in neobičajni zaključki lahko vržejo iz tira in se morda počuti zapeljanega in nekoliko naivnega. Hadžićeva začne razvijati zgodbo tako, da se osredotoči na delček mozaika in nato s pretanjenim občutkom za razvijanje napetosti gradi čedalje širšo sliko in jo ponavadi tik pred koncem postavi na glavo. Tako nas najprej vehementno vrže v sredino dogajanja in na koncu kalejdoskop pričakovanj usmeri nazaj proti bralcu. V zgodbah Samante Hadžić Žavski se velikokrat izkaže, da se pod vsakdanjo družinsko idilo skrivajo nerazčiščene travme in frustracije, ki izbruhnejo na dan v obliki načrtnega ali naključnega nasilja. Tako se v zgodbi Jedla bova ribo protagonistka v zadnjem hipu odloči, da bo namesto ribe, ki naj bi jo pripravila svojemu nasilnemu možu, v trgovini kupila sekiro in z njo prekinila obremenjujoče razmerje, v zgodbi Dober tim pa hendikepiran sin junakinje zgodbe, ki nikoli ne zmore reči “Ne”, ubije očetovega zdravega otroka in tako ozavesti frustracije matere, ki goji zamere do nekdanjega moža. V zgodbi Pralni stroj se zgodi nenavadna “nesreča”, ko skupina fantov vstavi malega bratca v pralni stroj, z delovanjem katerega jih je malo prej seznanila nič hudega sluteča mati. V zgodbi Bilečanka mama zadavi svojo hčer, ker ji ne more odpustiti, da ji je ukradla številna leta njenega življenja in moža, ki ima oči le za svojo princesko, medtem ko v zgodbi Divje odlagališče protagonist poleg kavča razseka še svojo roko, ker ga ta spominja na lepe dneve, ko sta bila še skupaj. V zgodbi Darilo smo priča nenavadnemu ljubezenskemu trikotniku med žensko, moškim in mesojedo rastlino, ki jo moški sprva kupi kot darilo, a kasneje postane ljubezenski objekt, ženska pa postane darilo mesojedi rastlini. Hadžićeva duhovito prikazuje naraščanje ljubosumja v protagonistki, ki se sooča z nevsakdanjo konkurenco, dokler se ne odloči, da jo vrže skozi okno, a se pri tem ne zaveda, da bo na koncu sama žrtev.

Zaključki zgodb v zbirki Serijski morilec so inspirativni in duhoviti, a marsikje nejasni, zato bralec potrebuje veliko domišljije, da si v glavi skonstruira nadaljevanje in dešifrira konec. V zgodbi Do naslednjič tako ne vemo, ali samomorilec, ki ga protagonistka ustavi na mostu, skoči z mosta ali ne, medtem ko v zgodbi Dorjan ni najbolj jasno, ali sta protagonistkin mož Dorjan in ljubimec Lazar ena in ista oseba. Osrednja tema številnih zgodb je sicer umor, kar se najbolj izrecno kaže prav v zgodbi z naslovom Serijski morilec, v kateri je osrednji junak v nasprotju s protagonistkami nadvse vase zaverovan arogantnež, ki iz čistega mira pobije vso svojo družino, a so v knjigi tudi zgodbe, ki so zgrajene na nežnih otroških čustvih in spominih. Tako v zgodbi Lepi časi protagonistka v spomin na umrlo babico polaga na mizo časopis, ki ga je pokojna rada prebirala, v Jagi babi pa šolarka v šolskih spisih razkriva potlačena čustva. V zgodbi Stereotipi se odrasla ženska na vlaku obregne ob neznanca, čigar vonj jo spomni na očeta in iz nje izvabi ambivalentna čustva, za katera ni vedela, da jih ima. Omembe vredni sta tudi zgodbi Čefurke in Albert – prva iz vidika slovenskih predsodkov do oseb, ki bežijo iz vojne v Bosni, druga pa zaradi predsodkov, ki jih imajo nekateri kristjani do homoseksualcev. Knjiga Serijski morilec tako iz več zornih kotov obračunava s stereotipi, tabuji in predsodki ter nam na subtilen način zastavlja vprašanje, ali niso umori, samopoškodovanja, psihične motnje in ostala psihopatološka stanja le samoregulativni mehanizem za tak ali drugačen pobeg posameznika iz družbe, ki ne priznava njegovih želja in potrebe po drugačnosti.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Samanta Hadžić Žavski: Serijski morilec

09.03.2020

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Aleksander Golja.

Maribor : Litera, 2019

Pisateljica in knjižna recenzentka Samanta Hadžić Žavski se v kratkih zgodbah v knjigi Serijski morilec poigrava tako s številnimi družbenimi stereotipi kot s pričakovanji bralca, ta namreč ob pisateljičinih začetnih namigih zatava v neko smer, nato pa ga hitro izpeljani in neobičajni zaključki lahko vržejo iz tira in se morda počuti zapeljanega in nekoliko naivnega. Hadžićeva začne razvijati zgodbo tako, da se osredotoči na delček mozaika in nato s pretanjenim občutkom za razvijanje napetosti gradi čedalje širšo sliko in jo ponavadi tik pred koncem postavi na glavo. Tako nas najprej vehementno vrže v sredino dogajanja in na koncu kalejdoskop pričakovanj usmeri nazaj proti bralcu. V zgodbah Samante Hadžić Žavski se velikokrat izkaže, da se pod vsakdanjo družinsko idilo skrivajo nerazčiščene travme in frustracije, ki izbruhnejo na dan v obliki načrtnega ali naključnega nasilja. Tako se v zgodbi Jedla bova ribo protagonistka v zadnjem hipu odloči, da bo namesto ribe, ki naj bi jo pripravila svojemu nasilnemu možu, v trgovini kupila sekiro in z njo prekinila obremenjujoče razmerje, v zgodbi Dober tim pa hendikepiran sin junakinje zgodbe, ki nikoli ne zmore reči “Ne”, ubije očetovega zdravega otroka in tako ozavesti frustracije matere, ki goji zamere do nekdanjega moža. V zgodbi Pralni stroj se zgodi nenavadna “nesreča”, ko skupina fantov vstavi malega bratca v pralni stroj, z delovanjem katerega jih je malo prej seznanila nič hudega sluteča mati. V zgodbi Bilečanka mama zadavi svojo hčer, ker ji ne more odpustiti, da ji je ukradla številna leta njenega življenja in moža, ki ima oči le za svojo princesko, medtem ko v zgodbi Divje odlagališče protagonist poleg kavča razseka še svojo roko, ker ga ta spominja na lepe dneve, ko sta bila še skupaj. V zgodbi Darilo smo priča nenavadnemu ljubezenskemu trikotniku med žensko, moškim in mesojedo rastlino, ki jo moški sprva kupi kot darilo, a kasneje postane ljubezenski objekt, ženska pa postane darilo mesojedi rastlini. Hadžićeva duhovito prikazuje naraščanje ljubosumja v protagonistki, ki se sooča z nevsakdanjo konkurenco, dokler se ne odloči, da jo vrže skozi okno, a se pri tem ne zaveda, da bo na koncu sama žrtev.

Zaključki zgodb v zbirki Serijski morilec so inspirativni in duhoviti, a marsikje nejasni, zato bralec potrebuje veliko domišljije, da si v glavi skonstruira nadaljevanje in dešifrira konec. V zgodbi Do naslednjič tako ne vemo, ali samomorilec, ki ga protagonistka ustavi na mostu, skoči z mosta ali ne, medtem ko v zgodbi Dorjan ni najbolj jasno, ali sta protagonistkin mož Dorjan in ljubimec Lazar ena in ista oseba. Osrednja tema številnih zgodb je sicer umor, kar se najbolj izrecno kaže prav v zgodbi z naslovom Serijski morilec, v kateri je osrednji junak v nasprotju s protagonistkami nadvse vase zaverovan arogantnež, ki iz čistega mira pobije vso svojo družino, a so v knjigi tudi zgodbe, ki so zgrajene na nežnih otroških čustvih in spominih. Tako v zgodbi Lepi časi protagonistka v spomin na umrlo babico polaga na mizo časopis, ki ga je pokojna rada prebirala, v Jagi babi pa šolarka v šolskih spisih razkriva potlačena čustva. V zgodbi Stereotipi se odrasla ženska na vlaku obregne ob neznanca, čigar vonj jo spomni na očeta in iz nje izvabi ambivalentna čustva, za katera ni vedela, da jih ima. Omembe vredni sta tudi zgodbi Čefurke in Albert – prva iz vidika slovenskih predsodkov do oseb, ki bežijo iz vojne v Bosni, druga pa zaradi predsodkov, ki jih imajo nekateri kristjani do homoseksualcev. Knjiga Serijski morilec tako iz več zornih kotov obračunava s stereotipi, tabuji in predsodki ter nam na subtilen način zastavlja vprašanje, ali niso umori, samopoškodovanja, psihične motnje in ostala psihopatološka stanja le samoregulativni mehanizem za tak ali drugačen pobeg posameznika iz družbe, ki ne priznava njegovih želja in potrebe po drugačnosti.


20.05.2022

Cannes 2022

Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.


21.05.2022

Alexandra Wood: Dolg

SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar


16.05.2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Višnja Fičor


16.05.2022

Marina Bahovec - Življenje je mačka, ki stoji na glavi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Simon Rutar in Beneška Slovenija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


16.05.2022

Tomaž Šalamun: Povsod je bil sneg

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko


16.05.2022

Tomo Postenšek: Površinska napetost

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič


16.05.2022

Walace Stevens: Običajen večer v Nev Havnu

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


16.05.2022

Nona Fernández: Neznana dimenzija

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


13.05.2022

Dej no

avtor: Muanis Sinanović


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta

avtor: Igor Harb


13.05.2022

Junakinje na odru MGL

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan


10.05.2022

Ena sekunda - Eden letošnjih močnejših filmov v slovenskih kinematografih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


Stran 39 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov