Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jared Diamond: Pretres

18.05.2020

Avtor recenzije: Gregor Podlogar Bere: Jure Franko

prevedel Samo Kuščer; Tržič : Učila, 2019

Jared Diamond, profesor geografije na Kalifornijski univerzi, je v zadnjih dveh desetletjih postal superzvezdnik poljudnoznanstvene literature. Do zdaj je pod to oznako napisal šest precej odmevnih knjig, med katerimi izstopa Puške, bacili in jeklo iz leta 1997 (slovenski prevod je bil objavljen leta 2008), s katero je zaslovel po vsem svetu in zanjo prejel prestižno Pulitzerjevo nagrado. Diamonda v branje priporoča Yuval Noah Harari, na morju ga bere Bill Gates, Janis Varufakis ga v delu Kratka zgodovina kapitalizma navaja kot pomembno referenco, njegovo ime se pojavlja tudi na seznamih najvplivnejši intelektualcev na svetu. Kot se za poljudnoznanstvene knjige spodobi, je za njegovo pisanje značilno izčiščeno, jasno podajanje snovi. Bolj kot na primer na filozofske analize stavi na pripovedovanje; v tem je dober in zato se njegove knjige bere hitro, tekoče. Še ena pomembna lastnosti njegovega pisanja je – kar nikakor ni novost v humanistiki – prepletanje različnih področij, pri njem to sega od zgodovine do geografije. Prav slednji namenja pomembno mesto in pomen. Tako je poanta knjige Puške, bacili in jeklo, kot je v njej na kratko strnil avtor, »da so se družbe na različnih celinah razvijale različno zaradi razlik v okoljih teh celin, ne pa zaradi razlik v človeški biologiji«.

Knjiga Pretres : prelomne točke držav v krizi je nadaljevanje Diamondovih prejšnjih del, predvsem razmišljanja, da je preteklost del sedanjosti in da se iz preteklosti lahko marsikaj naučimo. Vendar je Diamondova tematska zastavitev tokrat neposredno povezana z njegovo osebno zgodbo, natančneje, z osebno krizo. Diamond namreč sooča svojo osebno krizo iz študijskih let, ki jo je doživel v Angliji, s krizami v šestih državah, s katerimi je bil bolj ali manj povezan, in jih dobro pozna ter jih je večkrat obiskal. Te države so: Finska, Japonska, Čile, Indonezija, Nemčija in Avstralija. Vse krize, razne tiste na Japonskem, ki se je zgodila v 19. stoletju, so iz 20. stoletja. Diamond je določil ducat dejavnikov, povezanih z izidom osebnih kriz, in jih prenesel na razumevanje kriz na državni ravni. Priznava, da države niso posamezniki, pa vendar, kot piše, »posameznikovi mehanizmi za obvladovanje krize niso ločeni od kulture države in skupnosti, v kateri je posameznik odraščal in kjer živi«. Ob koncu dela avtor širi razmišljanje na grozečo svetovno krizo, ki bi jo lahko povzročile »eksplozije jedrskih bomb, globalne podnebne spremembe, globalno izčrpavanje surovin in globalna neenakost življenjskega standarda«. Z današnjega koronavirusnega zornega kota je posebej zanimivo, da bi drugi seznam groženj razširili na recimo »nove nalezljive bolezni«. Če na kratko strnemo Diamondovo misel, pridemo do ugotovitve, da prelomne točke silijo posameznika ali države v snovanje novih metod obvladovanja in te mu oziroma ji pomagajo iz krize.

Na koncu knjige avtor sam priznava, da bi bila potrebna bolj rigorozna kvantitativna analiza vsega, o čemer piše. In v tem je problem: Diamond zgolj zaznava krize držav in globalne probleme, se o vsem tem sprašuje ter vse to le pospravi v tekočo zgodovinsko pripoved. V njej se občasno pojavi celo kakšna napaka: avtor na primer že na začetku navede napačno letnico izglasovanja odhoda Britanije iz Evropske unije, kar se je zgodilo leta 2016, in ne 2017, kot piše Diamond. Glede na naslov Pretres zmoti tudi kratek doseg misli v knjigi: avtor ne posveča nobenega temeljnega razmisleka možnim spremembam družbenih razmerij. Če hočemo družbene in politične spremembe, bo treba o teh na novo premisliti. Če kaj, bo prav to eno glavnih vprašanj v prihodnosti, in to predvsem v okviru razmišljanj o prej omenjenih globalnih problemih, ki jih je Diamond sicer dobro detektiral.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Jared Diamond: Pretres

18.05.2020

Avtor recenzije: Gregor Podlogar Bere: Jure Franko

prevedel Samo Kuščer; Tržič : Učila, 2019

Jared Diamond, profesor geografije na Kalifornijski univerzi, je v zadnjih dveh desetletjih postal superzvezdnik poljudnoznanstvene literature. Do zdaj je pod to oznako napisal šest precej odmevnih knjig, med katerimi izstopa Puške, bacili in jeklo iz leta 1997 (slovenski prevod je bil objavljen leta 2008), s katero je zaslovel po vsem svetu in zanjo prejel prestižno Pulitzerjevo nagrado. Diamonda v branje priporoča Yuval Noah Harari, na morju ga bere Bill Gates, Janis Varufakis ga v delu Kratka zgodovina kapitalizma navaja kot pomembno referenco, njegovo ime se pojavlja tudi na seznamih najvplivnejši intelektualcev na svetu. Kot se za poljudnoznanstvene knjige spodobi, je za njegovo pisanje značilno izčiščeno, jasno podajanje snovi. Bolj kot na primer na filozofske analize stavi na pripovedovanje; v tem je dober in zato se njegove knjige bere hitro, tekoče. Še ena pomembna lastnosti njegovega pisanja je – kar nikakor ni novost v humanistiki – prepletanje različnih področij, pri njem to sega od zgodovine do geografije. Prav slednji namenja pomembno mesto in pomen. Tako je poanta knjige Puške, bacili in jeklo, kot je v njej na kratko strnil avtor, »da so se družbe na različnih celinah razvijale različno zaradi razlik v okoljih teh celin, ne pa zaradi razlik v človeški biologiji«.

Knjiga Pretres : prelomne točke držav v krizi je nadaljevanje Diamondovih prejšnjih del, predvsem razmišljanja, da je preteklost del sedanjosti in da se iz preteklosti lahko marsikaj naučimo. Vendar je Diamondova tematska zastavitev tokrat neposredno povezana z njegovo osebno zgodbo, natančneje, z osebno krizo. Diamond namreč sooča svojo osebno krizo iz študijskih let, ki jo je doživel v Angliji, s krizami v šestih državah, s katerimi je bil bolj ali manj povezan, in jih dobro pozna ter jih je večkrat obiskal. Te države so: Finska, Japonska, Čile, Indonezija, Nemčija in Avstralija. Vse krize, razne tiste na Japonskem, ki se je zgodila v 19. stoletju, so iz 20. stoletja. Diamond je določil ducat dejavnikov, povezanih z izidom osebnih kriz, in jih prenesel na razumevanje kriz na državni ravni. Priznava, da države niso posamezniki, pa vendar, kot piše, »posameznikovi mehanizmi za obvladovanje krize niso ločeni od kulture države in skupnosti, v kateri je posameznik odraščal in kjer živi«. Ob koncu dela avtor širi razmišljanje na grozečo svetovno krizo, ki bi jo lahko povzročile »eksplozije jedrskih bomb, globalne podnebne spremembe, globalno izčrpavanje surovin in globalna neenakost življenjskega standarda«. Z današnjega koronavirusnega zornega kota je posebej zanimivo, da bi drugi seznam groženj razširili na recimo »nove nalezljive bolezni«. Če na kratko strnemo Diamondovo misel, pridemo do ugotovitve, da prelomne točke silijo posameznika ali države v snovanje novih metod obvladovanja in te mu oziroma ji pomagajo iz krize.

Na koncu knjige avtor sam priznava, da bi bila potrebna bolj rigorozna kvantitativna analiza vsega, o čemer piše. In v tem je problem: Diamond zgolj zaznava krize držav in globalne probleme, se o vsem tem sprašuje ter vse to le pospravi v tekočo zgodovinsko pripoved. V njej se občasno pojavi celo kakšna napaka: avtor na primer že na začetku navede napačno letnico izglasovanja odhoda Britanije iz Evropske unije, kar se je zgodilo leta 2016, in ne 2017, kot piše Diamond. Glede na naslov Pretres zmoti tudi kratek doseg misli v knjigi: avtor ne posveča nobenega temeljnega razmisleka možnim spremembam družbenih razmerij. Če hočemo družbene in politične spremembe, bo treba o teh na novo premisliti. Če kaj, bo prav to eno glavnih vprašanj v prihodnosti, in to predvsem v okviru razmišljanj o prej omenjenih globalnih problemih, ki jih je Diamond sicer dobro detektiral.


21.02.2022

Renato Quaglia: Zelene krošnje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Maja Moll in Jure Franko.


21.02.2022

ur. Andrej Koritnik: Ahac - Knjiga o Dušanu Pirjevcu

Avtor recenzije: Marjan Kovačević Beltram Bere Igor Velše


19.02.2022

Mark Ravenhill: Shopping and fucking

Civilizacija ekonomskega determinizma, denarne transakcije v jedru odnosov med ljudmi, odrekanje človeškosti v procesih dehumanizacije, figura odvečnega človeka ...


18.02.2022

Vrnitev v Reims

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


18.02.2022

Smrt na Nilu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


18.02.2022

Kupe št. 6

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


18.02.2022

Izgubljen boj nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo

Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija


18.02.2022

Avtorski projekt: Bolezen duše

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.02.2022

Simona Hamer: Vse OK

NAPOVED: Na velikem odru ljubljanske Drame je bila sinoči premiera in krstna izvedba novega slovenskega besedila z naslovom Vse OK. Napisala ga je Simona Hamer, dramaturginja in dramatičarka, ki je bila za to dramo leta 2020 nominirana za Grumovo nagrado. Vse OK je režiral in koreografiral Matjaž Farič, dramaturginja je bila Staša Prah, scenograf Marko Japelj in kostumograf Alan Hranitelj, nastopa deset igralcev ljubljanske Drame. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Simona Hamer: Vse OK Premiera krstna izvedba: 16. 2. 2022 REŽISER Matjaž Farič DRAMATURGINJA Staša Prah SCENOGRAF Marko Japelj KOSTUMOGRAF Alan Hranitelj SKLADATELJ Damir Urban KOREOGRAF Matjaž Farič OBLIKOVALEC SVETLOBE Borut Bučinel LEKTOR Arko ASISTENTKA KOSTUMOGRAFA Ana Janc ASISTENTKA REŽISERJA (ŠTUDIJSKO) Lara Ekar Grlj Igralska zasedba Klemen Janežič Gregor Benjamin Krnetić Aljaž Tina Resman Rebeka Nejc Cijan Garlatti Leon Barbara Cerar Tanja Tina Vrbnjak Mihaela Saša Mihelčič Maja Saša Tabaković Časomerec Maša Derganc Lili Valter Dragan Franci


14.02.2022

Andrej Blatnik: Trg osvoboditve

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bralec: Jure Franko


14.02.2022

Kaja Teržan: Nekoč bom imela čas

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše


14.02.2022

Ta-Nehisi Coates: Med svetom in mano

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše


14.02.2022

Tomo Podstenšek: Zgodbe za lažji konec sveta

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše


11.02.2022

Velika svoboda

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.02.2022

Padec Lune

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.02.2022

Zadnji naj ugasne luč

Prešernovo gledališče Kranj Avtorski projekt: Zadnji naj ugasne luč, premiera 10. 2. 2022 Režiser: Dorian Šilec Petek Likovna podoba: FrešTreš Scenografinja: Nika Curk Skladatelj: Laren Polič Zdravič Kostumografinja: Tina Bonča Igrajo: Vesna Jevnikar Doroteja Nadrah Vesna Pernarčič Miha Rodman Vesna Slapar Aljoša Ternovšek Umetniška sodelavka: Maja Cerar Dramaturška svetovalka: Staša Prah Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske: Matej Pajntar Napoved: Kot tretjo premiero sezone so v Prešernovem gledališču Kranj sinoči uprizorili avtorski projekt Zadnji naj ugasne luč, ki ga je režiral Dorian Šilec Petek, nastal pa je v skupni produkciji s Kinom Šiška. Umetniška sodelavka je bila Maja Cerar, dramaturška svetovalka Staša Prah. Na premieri je bila Tadeja Krečič


10.02.2022

Premiera v MGL - Katarina Morano: Usedline

Katarina Morano: Usedline 2021 Drama Krstna uprizoritev Premiera: 9. februar 2022 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Mirjam Korbar, Jana Zupančič, Iztok Drabik Jug, Mojca Funkl, Matej Puc, Lotos Vincenc Šparovec, Lara Wolf S krstno izvedbo igre Usedline se je v Mestnem gledališču ljubljanskem začel Mednarodni / regionalni festival RUTA grupa Triglav. Dramatičarka Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta uveljavljen gledališki tandem; o ustvarjanju nove predstave režiser Žiga Divjak med drugim pove, da so skušali iskati "kaj je tisto, kar je izrečeno, in kaj je tisto, kar je neizrečeno, pa vendar na neki način povedano, kaj pa dejansko še ne more biti ubesedeno, ampak je tam nekje prisotno, in ravno ko bi moralo biti izgovorjeno, je neizgovorjeno". Na fotografiji: Iztok Drabik Jug, Lara Wolf, Matej Puc, Jana Zupančič, Mojca Funkl, Lotos Vincenc Šparovec. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/usedline/#gallery-1154-1


09.02.2022

Aleksander Gadžijev in RTV simfoniki na Zimskem festivalu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.02.2022

Kajetan Gantar: Penelopin prt

Avtorica recenzije: Staša Grahek Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.


07.02.2022

Florjan Lipuš: Zgode in nezgode

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.


Stran 44 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov