Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Gregor Podlogar
Bere: Jure Franko
prevedel Samo Kuščer; Tržič : Učila, 2019
Jared Diamond, profesor geografije na Kalifornijski univerzi, je v zadnjih dveh desetletjih postal superzvezdnik poljudnoznanstvene literature. Do zdaj je pod to oznako napisal šest precej odmevnih knjig, med katerimi izstopa Puške, bacili in jeklo iz leta 1997 (slovenski prevod je bil objavljen leta 2008), s katero je zaslovel po vsem svetu in zanjo prejel prestižno Pulitzerjevo nagrado. Diamonda v branje priporoča Yuval Noah Harari, na morju ga bere Bill Gates, Janis Varufakis ga v delu Kratka zgodovina kapitalizma navaja kot pomembno referenco, njegovo ime se pojavlja tudi na seznamih najvplivnejši intelektualcev na svetu. Kot se za poljudnoznanstvene knjige spodobi, je za njegovo pisanje značilno izčiščeno, jasno podajanje snovi. Bolj kot na primer na filozofske analize stavi na pripovedovanje; v tem je dober in zato se njegove knjige bere hitro, tekoče. Še ena pomembna lastnosti njegovega pisanja je – kar nikakor ni novost v humanistiki – prepletanje različnih področij, pri njem to sega od zgodovine do geografije. Prav slednji namenja pomembno mesto in pomen. Tako je poanta knjige Puške, bacili in jeklo, kot je v njej na kratko strnil avtor, »da so se družbe na različnih celinah razvijale različno zaradi razlik v okoljih teh celin, ne pa zaradi razlik v človeški biologiji«.
Knjiga Pretres : prelomne točke držav v krizi je nadaljevanje Diamondovih prejšnjih del, predvsem razmišljanja, da je preteklost del sedanjosti in da se iz preteklosti lahko marsikaj naučimo. Vendar je Diamondova tematska zastavitev tokrat neposredno povezana z njegovo osebno zgodbo, natančneje, z osebno krizo. Diamond namreč sooča svojo osebno krizo iz študijskih let, ki jo je doživel v Angliji, s krizami v šestih državah, s katerimi je bil bolj ali manj povezan, in jih dobro pozna ter jih je večkrat obiskal. Te države so: Finska, Japonska, Čile, Indonezija, Nemčija in Avstralija. Vse krize, razne tiste na Japonskem, ki se je zgodila v 19. stoletju, so iz 20. stoletja. Diamond je določil ducat dejavnikov, povezanih z izidom osebnih kriz, in jih prenesel na razumevanje kriz na državni ravni. Priznava, da države niso posamezniki, pa vendar, kot piše, »posameznikovi mehanizmi za obvladovanje krize niso ločeni od kulture države in skupnosti, v kateri je posameznik odraščal in kjer živi«. Ob koncu dela avtor širi razmišljanje na grozečo svetovno krizo, ki bi jo lahko povzročile »eksplozije jedrskih bomb, globalne podnebne spremembe, globalno izčrpavanje surovin in globalna neenakost življenjskega standarda«. Z današnjega koronavirusnega zornega kota je posebej zanimivo, da bi drugi seznam groženj razširili na recimo »nove nalezljive bolezni«. Če na kratko strnemo Diamondovo misel, pridemo do ugotovitve, da prelomne točke silijo posameznika ali države v snovanje novih metod obvladovanja in te mu oziroma ji pomagajo iz krize.
Na koncu knjige avtor sam priznava, da bi bila potrebna bolj rigorozna kvantitativna analiza vsega, o čemer piše. In v tem je problem: Diamond zgolj zaznava krize držav in globalne probleme, se o vsem tem sprašuje ter vse to le pospravi v tekočo zgodovinsko pripoved. V njej se občasno pojavi celo kakšna napaka: avtor na primer že na začetku navede napačno letnico izglasovanja odhoda Britanije iz Evropske unije, kar se je zgodilo leta 2016, in ne 2017, kot piše Diamond. Glede na naslov Pretres zmoti tudi kratek doseg misli v knjigi: avtor ne posveča nobenega temeljnega razmisleka možnim spremembam družbenih razmerij. Če hočemo družbene in politične spremembe, bo treba o teh na novo premisliti. Če kaj, bo prav to eno glavnih vprašanj v prihodnosti, in to predvsem v okviru razmišljanj o prej omenjenih globalnih problemih, ki jih je Diamond sicer dobro detektiral.
Avtor recenzije: Gregor Podlogar
Bere: Jure Franko
prevedel Samo Kuščer; Tržič : Učila, 2019
Jared Diamond, profesor geografije na Kalifornijski univerzi, je v zadnjih dveh desetletjih postal superzvezdnik poljudnoznanstvene literature. Do zdaj je pod to oznako napisal šest precej odmevnih knjig, med katerimi izstopa Puške, bacili in jeklo iz leta 1997 (slovenski prevod je bil objavljen leta 2008), s katero je zaslovel po vsem svetu in zanjo prejel prestižno Pulitzerjevo nagrado. Diamonda v branje priporoča Yuval Noah Harari, na morju ga bere Bill Gates, Janis Varufakis ga v delu Kratka zgodovina kapitalizma navaja kot pomembno referenco, njegovo ime se pojavlja tudi na seznamih najvplivnejši intelektualcev na svetu. Kot se za poljudnoznanstvene knjige spodobi, je za njegovo pisanje značilno izčiščeno, jasno podajanje snovi. Bolj kot na primer na filozofske analize stavi na pripovedovanje; v tem je dober in zato se njegove knjige bere hitro, tekoče. Še ena pomembna lastnosti njegovega pisanja je – kar nikakor ni novost v humanistiki – prepletanje različnih področij, pri njem to sega od zgodovine do geografije. Prav slednji namenja pomembno mesto in pomen. Tako je poanta knjige Puške, bacili in jeklo, kot je v njej na kratko strnil avtor, »da so se družbe na različnih celinah razvijale različno zaradi razlik v okoljih teh celin, ne pa zaradi razlik v človeški biologiji«.
Knjiga Pretres : prelomne točke držav v krizi je nadaljevanje Diamondovih prejšnjih del, predvsem razmišljanja, da je preteklost del sedanjosti in da se iz preteklosti lahko marsikaj naučimo. Vendar je Diamondova tematska zastavitev tokrat neposredno povezana z njegovo osebno zgodbo, natančneje, z osebno krizo. Diamond namreč sooča svojo osebno krizo iz študijskih let, ki jo je doživel v Angliji, s krizami v šestih državah, s katerimi je bil bolj ali manj povezan, in jih dobro pozna ter jih je večkrat obiskal. Te države so: Finska, Japonska, Čile, Indonezija, Nemčija in Avstralija. Vse krize, razne tiste na Japonskem, ki se je zgodila v 19. stoletju, so iz 20. stoletja. Diamond je določil ducat dejavnikov, povezanih z izidom osebnih kriz, in jih prenesel na razumevanje kriz na državni ravni. Priznava, da države niso posamezniki, pa vendar, kot piše, »posameznikovi mehanizmi za obvladovanje krize niso ločeni od kulture države in skupnosti, v kateri je posameznik odraščal in kjer živi«. Ob koncu dela avtor širi razmišljanje na grozečo svetovno krizo, ki bi jo lahko povzročile »eksplozije jedrskih bomb, globalne podnebne spremembe, globalno izčrpavanje surovin in globalna neenakost življenjskega standarda«. Z današnjega koronavirusnega zornega kota je posebej zanimivo, da bi drugi seznam groženj razširili na recimo »nove nalezljive bolezni«. Če na kratko strnemo Diamondovo misel, pridemo do ugotovitve, da prelomne točke silijo posameznika ali države v snovanje novih metod obvladovanja in te mu oziroma ji pomagajo iz krize.
Na koncu knjige avtor sam priznava, da bi bila potrebna bolj rigorozna kvantitativna analiza vsega, o čemer piše. In v tem je problem: Diamond zgolj zaznava krize držav in globalne probleme, se o vsem tem sprašuje ter vse to le pospravi v tekočo zgodovinsko pripoved. V njej se občasno pojavi celo kakšna napaka: avtor na primer že na začetku navede napačno letnico izglasovanja odhoda Britanije iz Evropske unije, kar se je zgodilo leta 2016, in ne 2017, kot piše Diamond. Glede na naslov Pretres zmoti tudi kratek doseg misli v knjigi: avtor ne posveča nobenega temeljnega razmisleka možnim spremembam družbenih razmerij. Če hočemo družbene in politične spremembe, bo treba o teh na novo premisliti. Če kaj, bo prav to eno glavnih vprašanj v prihodnosti, in to predvsem v okviru razmišljanj o prej omenjenih globalnih problemih, ki jih je Diamond sicer dobro detektiral.
Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.
Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8
V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.
Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.
Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.
Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.
Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja
»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović
»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl
»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin
Neveljaven email naslov