Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marija Klobčar: Poslušaj štimo mojo

22.06.2020

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko

Ljubljana : Založba ZRC SAZU, 2020

Monografija Poslušajte štimo mojo Marije Klobčar, višje znanstvene sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, predvsem raziskovalke ljudskega pesništva in delovanja potujočih pevcev in drugih pesemskih ustvarjalcev, prvič v tolikšnem obsegu osvetljuje njihovo delovanje in pomen na Slovenskem. Pojavu sledi od najstarejših srednjeveških virov do našega časa. Novost v primerjavi z dosedanjimi obravnavami te teme je predvsem avtoričino prepričanje, da je vitezom, kot so bili Žovneški, Gornjegrajski in gospod Ostrovrški, že v 13. in 14. stoletju mogoče pripisati, da so slovenščino na tedanji razvojni stopnji poznali in v nekaterih svojih stvaritvah tudi upoštevali in uporabljali.

Avtorica tudi meni, da je najvidnejša slovenska zgodovinska pesem Pegam in Lambergar bistveno starejša, kot je veljalo doslej. V pesmi je namreč mogoče prepoznati obračun, ki je sledil spopadu med obrambo Rudolfa Habsburškega in Otokarjem II. Přemislom leta 1278. Dolgoletno raziskovalno delo, poudarja, jo je kljub pomanjkanju virov pripeljalo do vrste novih spoznanj, ki se nanašajo »na različna obdobja in na različne družbene skupine potujočih pevcev, od nosilcev viteške kulture, ki razkrivajo vlogo slovenskega jezika v srednjem veku, do sejmarskih pevcev in prosjakov, pojasnjujejo pa tudi vlogo letakov po iznajdbi tiska in prehajanje obveščanja na druge medije«.

V 18. in 19. stoletju je ljudska pesniška in pripovedna ustvarjalnost z zapisovanjem in  prepisovanjem pa tudi s pomočjo časopisja doživela velik razmah. Avtorica posebej opozarja na pesnike, ki jih je vodila želja po ustvarjanju, mednje pa so sodili »umetniško nadarjeni godci oziroma igrci, na Koroškem imenovani bukovniki. V tem okolju pa je bil tudi prostor za ustvarjanje tistih posameznikov, ki so željo po prostosti izražali s pesmimi o svobodnih popotnikih. Med njimi so bili tudi duhovniki in ženske.« Takšno pesnikovanje je izhajalo iz svobode duha in je bilo »redko oprto na neposredna potovanja: nove prostore je ustvarjala sama pesem«. Iz tega nabora, še ugotavlja etnologinja in slavistka Marija Klobčar, so prišle v ljudsko izročilo predvsem pesmi o vinu in druženju ob njem.

Gradivo v monografiji Poslušaj štimo mojo je razdeljeno v štiri temeljne skupine. Prva izhaja iz želje po presežnem in je povezana s posebnim družbenim ali duhovnim poslanstvom njenih nosilcev. V tem okviru, meni avtorica, sledenje zgodovinskemu dogajanju »najprej izriše lik igrca, nosilca obrednih tradicij, povezanih z glasbo«.

V drugo skupino pesemskega sporočanja so uvrščene pesmi, ki so jih narekovale potrebe po obveščanju – v naših krajih predvsem opozarjanje na turške vpade od 16. stoletja naprej. Takrat je bila Ljubljana s prižiganjem kresov na okoliških vzpetinah pomembno obveščevalno središče za Srednjo Evropo.

V tretjo skupino sodijo pesmi, namenjene širjenju idej ali sporočil, s katerimi je bilo mogoče tudi zaslužiti, kar je veljalo zlasti za senzacionalne dogodke in posebne usode posameznikov. To so bile upesnjene novice o dogodkih, povezanih tako z grajsko gospodo kot s pripadniki nižjih družbenih slojev, ki so bili za svoje prestopke kaznovani, pozornosti pa so bili deležni tudi najrevnejši.

V četrto skupino so uvrščene pesmi o svetnikih, ki so jih zlagali učitelji, organisti in godci, bile pa so, kot pravi Klobčarjeva, pomemben del repertoarja tistih potujočih pevcev, ki jim je po ljudskem pravu pripadala miloščina, torej slepih in ljudi z drugimi telesnimi okvarami, ter najrevnejših. Ti so bili v ljudskih predstavah Bogu posebej blizu, kar ponazarja tudi izraz ubogi. Vojni invalidi so imeli celo pravico igranja na lajno, sukajoče orgle, kot so jim rekli, pri čimer za darove niso več prosili z molitvijo zlatih očenašev, miloščina pa je vse bolj postajala nagrada za igranje.

Ugotovitve Marije Klobčar o potujočih pevcih na Slovenskem so zanimive tudi v primerjavi s sorodno tradicijo pri drugih narodih. Dokazi, ki jih navaja, da so delovali tudi na naših tleh, tako spreminjajo razumevanje ustvarjalcev oziroma nosilcev ljudskega izročila. V nov premislek o 13. stoletju jih z umestitvijo pesmi Pegam in Lambergar v ta čas ponuja tudi slovenski historiografiji.

Več kot le vlogo likovne spremljave v knjigi Poslušajte štimo mojo imajo vključene ilustracije – od posnetkov panjskih končnic ter reprodukcije rokopisnih in natisnjenih objav do terenskih posnetkov Petra Nagliča in drugih fotografov.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Marija Klobčar: Poslušaj štimo mojo

22.06.2020

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko

Ljubljana : Založba ZRC SAZU, 2020

Monografija Poslušajte štimo mojo Marije Klobčar, višje znanstvene sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, predvsem raziskovalke ljudskega pesništva in delovanja potujočih pevcev in drugih pesemskih ustvarjalcev, prvič v tolikšnem obsegu osvetljuje njihovo delovanje in pomen na Slovenskem. Pojavu sledi od najstarejših srednjeveških virov do našega časa. Novost v primerjavi z dosedanjimi obravnavami te teme je predvsem avtoričino prepričanje, da je vitezom, kot so bili Žovneški, Gornjegrajski in gospod Ostrovrški, že v 13. in 14. stoletju mogoče pripisati, da so slovenščino na tedanji razvojni stopnji poznali in v nekaterih svojih stvaritvah tudi upoštevali in uporabljali.

Avtorica tudi meni, da je najvidnejša slovenska zgodovinska pesem Pegam in Lambergar bistveno starejša, kot je veljalo doslej. V pesmi je namreč mogoče prepoznati obračun, ki je sledil spopadu med obrambo Rudolfa Habsburškega in Otokarjem II. Přemislom leta 1278. Dolgoletno raziskovalno delo, poudarja, jo je kljub pomanjkanju virov pripeljalo do vrste novih spoznanj, ki se nanašajo »na različna obdobja in na različne družbene skupine potujočih pevcev, od nosilcev viteške kulture, ki razkrivajo vlogo slovenskega jezika v srednjem veku, do sejmarskih pevcev in prosjakov, pojasnjujejo pa tudi vlogo letakov po iznajdbi tiska in prehajanje obveščanja na druge medije«.

V 18. in 19. stoletju je ljudska pesniška in pripovedna ustvarjalnost z zapisovanjem in  prepisovanjem pa tudi s pomočjo časopisja doživela velik razmah. Avtorica posebej opozarja na pesnike, ki jih je vodila želja po ustvarjanju, mednje pa so sodili »umetniško nadarjeni godci oziroma igrci, na Koroškem imenovani bukovniki. V tem okolju pa je bil tudi prostor za ustvarjanje tistih posameznikov, ki so željo po prostosti izražali s pesmimi o svobodnih popotnikih. Med njimi so bili tudi duhovniki in ženske.« Takšno pesnikovanje je izhajalo iz svobode duha in je bilo »redko oprto na neposredna potovanja: nove prostore je ustvarjala sama pesem«. Iz tega nabora, še ugotavlja etnologinja in slavistka Marija Klobčar, so prišle v ljudsko izročilo predvsem pesmi o vinu in druženju ob njem.

Gradivo v monografiji Poslušaj štimo mojo je razdeljeno v štiri temeljne skupine. Prva izhaja iz želje po presežnem in je povezana s posebnim družbenim ali duhovnim poslanstvom njenih nosilcev. V tem okviru, meni avtorica, sledenje zgodovinskemu dogajanju »najprej izriše lik igrca, nosilca obrednih tradicij, povezanih z glasbo«.

V drugo skupino pesemskega sporočanja so uvrščene pesmi, ki so jih narekovale potrebe po obveščanju – v naših krajih predvsem opozarjanje na turške vpade od 16. stoletja naprej. Takrat je bila Ljubljana s prižiganjem kresov na okoliških vzpetinah pomembno obveščevalno središče za Srednjo Evropo.

V tretjo skupino sodijo pesmi, namenjene širjenju idej ali sporočil, s katerimi je bilo mogoče tudi zaslužiti, kar je veljalo zlasti za senzacionalne dogodke in posebne usode posameznikov. To so bile upesnjene novice o dogodkih, povezanih tako z grajsko gospodo kot s pripadniki nižjih družbenih slojev, ki so bili za svoje prestopke kaznovani, pozornosti pa so bili deležni tudi najrevnejši.

V četrto skupino so uvrščene pesmi o svetnikih, ki so jih zlagali učitelji, organisti in godci, bile pa so, kot pravi Klobčarjeva, pomemben del repertoarja tistih potujočih pevcev, ki jim je po ljudskem pravu pripadala miloščina, torej slepih in ljudi z drugimi telesnimi okvarami, ter najrevnejših. Ti so bili v ljudskih predstavah Bogu posebej blizu, kar ponazarja tudi izraz ubogi. Vojni invalidi so imeli celo pravico igranja na lajno, sukajoče orgle, kot so jim rekli, pri čimer za darove niso več prosili z molitvijo zlatih očenašev, miloščina pa je vse bolj postajala nagrada za igranje.

Ugotovitve Marije Klobčar o potujočih pevcih na Slovenskem so zanimive tudi v primerjavi s sorodno tradicijo pri drugih narodih. Dokazi, ki jih navaja, da so delovali tudi na naših tleh, tako spreminjajo razumevanje ustvarjalcev oziroma nosilcev ljudskega izročila. V nov premislek o 13. stoletju jih z umestitvijo pesmi Pegam in Lambergar v ta čas ponuja tudi slovenski historiografiji.

Več kot le vlogo likovne spremljave v knjigi Poslušajte štimo mojo imajo vključene ilustracije – od posnetkov panjskih končnic ter reprodukcije rokopisnih in natisnjenih objav do terenskih posnetkov Petra Nagliča in drugih fotografov.


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


18.04.2022

Valentin Brun: Pogozdovanje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti

Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat


18.04.2022

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Fernando Pessoa: Sporočilo

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralec: Renato Horvat


Stran 40 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov