Festivalska izvedba slavnega muzikala ni izpolnila pričakovanj

Svojo premiero je včeraj doživela sveža izvedba slavnega muzikala Chicago, ki jo je posebej za Festival Ljubljana ustvarila produkcijska skupina iz londonskega West Enda. Ljubljansko občinstvo se je bolj medlo odzivalo na sicer izredno priljubljene glasbeno-plesne točke zgodbe o čikaških morilkah.

Zgodba o Roxie Hart in Velmi Kelly, ki so jo navdahnile resnične zgodbe čikaških žensk, ki so hladnokrvno umorile svoje može ali ljubimce je ljubiteljem muzikala zelo dobro poznana. Po izredno uspešnih produkcijah na Broadwayu, West Endu ter hollywodski filmski različici tega plesno-pevskega spektakla so pričakovanja gledalcev upravičeno venomer zelo visoka. Tokratna produkcija priljubljenega muzikala pa občinstva ni uspela navdušiti, kljub številčni zasedbi glasbenikov na odru, ki je glede na akustično neugodne festivalske razmere kljub vsemu uspela pričarati čikaško jazzovsko vzdušje. Če je sicer opustošena scena še nakazovala kabarejsko vzdušje pa sta bili tako kostumografija, kakor tudi koreografija, pri tem neuspešni. Koreograf Mykal Rand je, kot je dejal, želel na svež način prikazati esenco izvirne produkcije, za katero je koreografijo ustvaril legendarni Bob Fosse, pri čemer naj bi največji navdih črpal iz glasbe. A igrivosti, zapeljivosti, dramatičnosti in avantgardnosti, ki jo ikonični songi narekujejo, ni bilo zaznati. Čutnost in erotičnost, s katero je Fosse prežel svojo koreografijo in ki je tako značilna za kabarejsko okolje se je popolnoma izgubila. Kljub solidni vokalni izvedbi in igralski prepričljivosti nekaterih posameznikov, pa tokratna produkcija muzikala Chicago ne dosega statusa pevsko-plesnega spektakla.