Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Nina Gostiša
Bere Barbara Zupan.
Prevedla Barbara Juršič, Ljubljana : Beletrina, 2021
Pesnica, prevajalka, univerzitetna profesorica in raziskovalka Ana Luísa Amaral je prepričana, da je poezijo mogoče napisati prav o vsem. Tako sta v njenih pesmih med pogostejšimi motivi krompir in čebula, katerih pomen zna seči precej globoko. Zagovarja tudi mnenje, naj se pesnik preizkusi v pisanju vseh pesniških oblik, poezijo pa naj prevaja tisti, ki jo tudi sam piše. Ustvarja, odkar se je naučila pisati; ko tega kot majhna deklica še ni znala, pa je njene rime namesto nje zapisala mama.
»Kaj je ime? / To, čemur roža pravimo, dišalo / bi prav tako lepo z imenom drugim,« ugotavlja Julija v Shakespearjevi igri Romeo in Julija. Po citatu, ki navaja, da poimenovanje neke reči ne vpliva na njeno vsebino, lahko pa usodno zaznamuje odnos do nje – v tem primeru gre za Romeovo družino in zato prepovedano ljubezen – se imenuje tudi zbirka, ki je v izvirniku izšla leta 2019, njen naslov pa ostaja enak Julijinemu vprašanju: What's in a name. Nanj se neposredno navezuje že prva pesem v poglavju z enakim naslovom. Pesnica v njej, tako kot Shakespearjeva Julija, sprašuje, kaj je v imenu takega, na kar opominja tudi znameniti latinski rek nomen est omen. Ime ni le beseda, na več načinov je vpeto v kontekste, v zgodbe, ki ga opomenjajo in označujejo, s tem pa vzbujajo različne akcije in reakcije, sprožajo lahko tudi vojne in trpljenje. Če tega ne bi bilo, pesnica idealistično, a upajoče zapiše:
»Če bo iztrebljeno ime, bo ostala ljubezen, / ostala bova ti in jaz – celo v smrti, / četudi le kot mit.« In nekaj vrstic pozneje: »Moja ljubezen pa, tisti najmočnejši del mene, / midve bova zanje kot vrtnica – / Ne, kot njen vonj: / nepokoren svoboden.«
Zbirka je razdeljena na pet poglavij, poglavju What's in a name sledijo še Stvari, Običajni kraji, Poseljevanja in Ali, z drugimi besedami. Pesmi različnih dolžin se gibljejo v več sferah, od vsakdanjega do kozmičnega, mitičnega, univerzalnega. Pesničina poezija je iskrena in tudi duhovita – poleg že omenjenih krompirja in čebule so med ponavljajočimi se motivi še na primer drevesa, kostanji, druge rastline, ogenj. Več pesmi se ukvarja s poezijo samo: z nastajanjem pesmi, neuspelimi poskusi, izginotjem navdiha, težavami z naslavljanjem, čakanjem, da se pesem zdaj zdaj pojavi in s pesmimi, ki ostajajo nedokončane. Nekatere je pesnica namenila hčerki, a so slehernemu bralcu v opomnik, kaj je v življenju zares pomembno, nekatere so polne čudenja nad čarobnostjo, da življenje je, in na drugi strani opominov na nepravilnosti, ki se dogajajo v svetu, kot je begunska kriza. Veliko je medbesedilnih referenc, poleg Shakespearja (med drugim v pesmi Astragal odzvanja njegov rek iz take smo snovi kot sanje) omenimo še vsaj Spenserja in Baudelaira. Snov zajema tudi iz bibličnih zgodb, zgodovine ter antične in nordijske mitologije.
Čar poezije Ane Luíse Amaral je v tem, da je na videz preprosta, lahkotna, mila, a se v svojem bistvu dotika najglobljih vprašanj, ki zadevajo človeka in »njegov« planet; pri tem pa ne izpusti drobnih podrobnosti vsakdana, ki jih pogosto spregledamo. A preden v njeni in drugi poeziji začnemo iskati razlage in jo analizirati, pravi, se ji najprej prepustimo in jo začutimo.
Avtorica recenzije: Nina Gostiša
Bere Barbara Zupan.
Prevedla Barbara Juršič, Ljubljana : Beletrina, 2021
Pesnica, prevajalka, univerzitetna profesorica in raziskovalka Ana Luísa Amaral je prepričana, da je poezijo mogoče napisati prav o vsem. Tako sta v njenih pesmih med pogostejšimi motivi krompir in čebula, katerih pomen zna seči precej globoko. Zagovarja tudi mnenje, naj se pesnik preizkusi v pisanju vseh pesniških oblik, poezijo pa naj prevaja tisti, ki jo tudi sam piše. Ustvarja, odkar se je naučila pisati; ko tega kot majhna deklica še ni znala, pa je njene rime namesto nje zapisala mama.
»Kaj je ime? / To, čemur roža pravimo, dišalo / bi prav tako lepo z imenom drugim,« ugotavlja Julija v Shakespearjevi igri Romeo in Julija. Po citatu, ki navaja, da poimenovanje neke reči ne vpliva na njeno vsebino, lahko pa usodno zaznamuje odnos do nje – v tem primeru gre za Romeovo družino in zato prepovedano ljubezen – se imenuje tudi zbirka, ki je v izvirniku izšla leta 2019, njen naslov pa ostaja enak Julijinemu vprašanju: What's in a name. Nanj se neposredno navezuje že prva pesem v poglavju z enakim naslovom. Pesnica v njej, tako kot Shakespearjeva Julija, sprašuje, kaj je v imenu takega, na kar opominja tudi znameniti latinski rek nomen est omen. Ime ni le beseda, na več načinov je vpeto v kontekste, v zgodbe, ki ga opomenjajo in označujejo, s tem pa vzbujajo različne akcije in reakcije, sprožajo lahko tudi vojne in trpljenje. Če tega ne bi bilo, pesnica idealistično, a upajoče zapiše:
»Če bo iztrebljeno ime, bo ostala ljubezen, / ostala bova ti in jaz – celo v smrti, / četudi le kot mit.« In nekaj vrstic pozneje: »Moja ljubezen pa, tisti najmočnejši del mene, / midve bova zanje kot vrtnica – / Ne, kot njen vonj: / nepokoren svoboden.«
Zbirka je razdeljena na pet poglavij, poglavju What's in a name sledijo še Stvari, Običajni kraji, Poseljevanja in Ali, z drugimi besedami. Pesmi različnih dolžin se gibljejo v več sferah, od vsakdanjega do kozmičnega, mitičnega, univerzalnega. Pesničina poezija je iskrena in tudi duhovita – poleg že omenjenih krompirja in čebule so med ponavljajočimi se motivi še na primer drevesa, kostanji, druge rastline, ogenj. Več pesmi se ukvarja s poezijo samo: z nastajanjem pesmi, neuspelimi poskusi, izginotjem navdiha, težavami z naslavljanjem, čakanjem, da se pesem zdaj zdaj pojavi in s pesmimi, ki ostajajo nedokončane. Nekatere je pesnica namenila hčerki, a so slehernemu bralcu v opomnik, kaj je v življenju zares pomembno, nekatere so polne čudenja nad čarobnostjo, da življenje je, in na drugi strani opominov na nepravilnosti, ki se dogajajo v svetu, kot je begunska kriza. Veliko je medbesedilnih referenc, poleg Shakespearja (med drugim v pesmi Astragal odzvanja njegov rek iz take smo snovi kot sanje) omenimo še vsaj Spenserja in Baudelaira. Snov zajema tudi iz bibličnih zgodb, zgodovine ter antične in nordijske mitologije.
Čar poezije Ane Luíse Amaral je v tem, da je na videz preprosta, lahkotna, mila, a se v svojem bistvu dotika najglobljih vprašanj, ki zadevajo človeka in »njegov« planet; pri tem pa ne izpusti drobnih podrobnosti vsakdana, ki jih pogosto spregledamo. A preden v njeni in drugi poeziji začnemo iskati razlage in jo analizirati, pravi, se ji najprej prepustimo in jo začutimo.
Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž
Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.
Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.
Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič
Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.
Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)
Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat
Neveljaven email naslov