Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Nina Gostiša
Bere Barbara Zupan.
Prevedla Barbara Juršič, Ljubljana : Beletrina, 2021
Pesnica, prevajalka, univerzitetna profesorica in raziskovalka Ana Luísa Amaral je prepričana, da je poezijo mogoče napisati prav o vsem. Tako sta v njenih pesmih med pogostejšimi motivi krompir in čebula, katerih pomen zna seči precej globoko. Zagovarja tudi mnenje, naj se pesnik preizkusi v pisanju vseh pesniških oblik, poezijo pa naj prevaja tisti, ki jo tudi sam piše. Ustvarja, odkar se je naučila pisati; ko tega kot majhna deklica še ni znala, pa je njene rime namesto nje zapisala mama.
»Kaj je ime? / To, čemur roža pravimo, dišalo / bi prav tako lepo z imenom drugim,« ugotavlja Julija v Shakespearjevi igri Romeo in Julija. Po citatu, ki navaja, da poimenovanje neke reči ne vpliva na njeno vsebino, lahko pa usodno zaznamuje odnos do nje – v tem primeru gre za Romeovo družino in zato prepovedano ljubezen – se imenuje tudi zbirka, ki je v izvirniku izšla leta 2019, njen naslov pa ostaja enak Julijinemu vprašanju: What's in a name. Nanj se neposredno navezuje že prva pesem v poglavju z enakim naslovom. Pesnica v njej, tako kot Shakespearjeva Julija, sprašuje, kaj je v imenu takega, na kar opominja tudi znameniti latinski rek nomen est omen. Ime ni le beseda, na več načinov je vpeto v kontekste, v zgodbe, ki ga opomenjajo in označujejo, s tem pa vzbujajo različne akcije in reakcije, sprožajo lahko tudi vojne in trpljenje. Če tega ne bi bilo, pesnica idealistično, a upajoče zapiše:
»Če bo iztrebljeno ime, bo ostala ljubezen, / ostala bova ti in jaz – celo v smrti, / četudi le kot mit.« In nekaj vrstic pozneje: »Moja ljubezen pa, tisti najmočnejši del mene, / midve bova zanje kot vrtnica – / Ne, kot njen vonj: / nepokoren svoboden.«
Zbirka je razdeljena na pet poglavij, poglavju What's in a name sledijo še Stvari, Običajni kraji, Poseljevanja in Ali, z drugimi besedami. Pesmi različnih dolžin se gibljejo v več sferah, od vsakdanjega do kozmičnega, mitičnega, univerzalnega. Pesničina poezija je iskrena in tudi duhovita – poleg že omenjenih krompirja in čebule so med ponavljajočimi se motivi še na primer drevesa, kostanji, druge rastline, ogenj. Več pesmi se ukvarja s poezijo samo: z nastajanjem pesmi, neuspelimi poskusi, izginotjem navdiha, težavami z naslavljanjem, čakanjem, da se pesem zdaj zdaj pojavi in s pesmimi, ki ostajajo nedokončane. Nekatere je pesnica namenila hčerki, a so slehernemu bralcu v opomnik, kaj je v življenju zares pomembno, nekatere so polne čudenja nad čarobnostjo, da življenje je, in na drugi strani opominov na nepravilnosti, ki se dogajajo v svetu, kot je begunska kriza. Veliko je medbesedilnih referenc, poleg Shakespearja (med drugim v pesmi Astragal odzvanja njegov rek iz take smo snovi kot sanje) omenimo še vsaj Spenserja in Baudelaira. Snov zajema tudi iz bibličnih zgodb, zgodovine ter antične in nordijske mitologije.
Čar poezije Ane Luíse Amaral je v tem, da je na videz preprosta, lahkotna, mila, a se v svojem bistvu dotika najglobljih vprašanj, ki zadevajo človeka in »njegov« planet; pri tem pa ne izpusti drobnih podrobnosti vsakdana, ki jih pogosto spregledamo. A preden v njeni in drugi poeziji začnemo iskati razlage in jo analizirati, pravi, se ji najprej prepustimo in jo začutimo.
Avtorica recenzije: Nina Gostiša
Bere Barbara Zupan.
Prevedla Barbara Juršič, Ljubljana : Beletrina, 2021
Pesnica, prevajalka, univerzitetna profesorica in raziskovalka Ana Luísa Amaral je prepričana, da je poezijo mogoče napisati prav o vsem. Tako sta v njenih pesmih med pogostejšimi motivi krompir in čebula, katerih pomen zna seči precej globoko. Zagovarja tudi mnenje, naj se pesnik preizkusi v pisanju vseh pesniških oblik, poezijo pa naj prevaja tisti, ki jo tudi sam piše. Ustvarja, odkar se je naučila pisati; ko tega kot majhna deklica še ni znala, pa je njene rime namesto nje zapisala mama.
»Kaj je ime? / To, čemur roža pravimo, dišalo / bi prav tako lepo z imenom drugim,« ugotavlja Julija v Shakespearjevi igri Romeo in Julija. Po citatu, ki navaja, da poimenovanje neke reči ne vpliva na njeno vsebino, lahko pa usodno zaznamuje odnos do nje – v tem primeru gre za Romeovo družino in zato prepovedano ljubezen – se imenuje tudi zbirka, ki je v izvirniku izšla leta 2019, njen naslov pa ostaja enak Julijinemu vprašanju: What's in a name. Nanj se neposredno navezuje že prva pesem v poglavju z enakim naslovom. Pesnica v njej, tako kot Shakespearjeva Julija, sprašuje, kaj je v imenu takega, na kar opominja tudi znameniti latinski rek nomen est omen. Ime ni le beseda, na več načinov je vpeto v kontekste, v zgodbe, ki ga opomenjajo in označujejo, s tem pa vzbujajo različne akcije in reakcije, sprožajo lahko tudi vojne in trpljenje. Če tega ne bi bilo, pesnica idealistično, a upajoče zapiše:
»Če bo iztrebljeno ime, bo ostala ljubezen, / ostala bova ti in jaz – celo v smrti, / četudi le kot mit.« In nekaj vrstic pozneje: »Moja ljubezen pa, tisti najmočnejši del mene, / midve bova zanje kot vrtnica – / Ne, kot njen vonj: / nepokoren svoboden.«
Zbirka je razdeljena na pet poglavij, poglavju What's in a name sledijo še Stvari, Običajni kraji, Poseljevanja in Ali, z drugimi besedami. Pesmi različnih dolžin se gibljejo v več sferah, od vsakdanjega do kozmičnega, mitičnega, univerzalnega. Pesničina poezija je iskrena in tudi duhovita – poleg že omenjenih krompirja in čebule so med ponavljajočimi se motivi še na primer drevesa, kostanji, druge rastline, ogenj. Več pesmi se ukvarja s poezijo samo: z nastajanjem pesmi, neuspelimi poskusi, izginotjem navdiha, težavami z naslavljanjem, čakanjem, da se pesem zdaj zdaj pojavi in s pesmimi, ki ostajajo nedokončane. Nekatere je pesnica namenila hčerki, a so slehernemu bralcu v opomnik, kaj je v življenju zares pomembno, nekatere so polne čudenja nad čarobnostjo, da življenje je, in na drugi strani opominov na nepravilnosti, ki se dogajajo v svetu, kot je begunska kriza. Veliko je medbesedilnih referenc, poleg Shakespearja (med drugim v pesmi Astragal odzvanja njegov rek iz take smo snovi kot sanje) omenimo še vsaj Spenserja in Baudelaira. Snov zajema tudi iz bibličnih zgodb, zgodovine ter antične in nordijske mitologije.
Čar poezije Ane Luíse Amaral je v tem, da je na videz preprosta, lahkotna, mila, a se v svojem bistvu dotika najglobljih vprašanj, ki zadevajo človeka in »njegov« planet; pri tem pa ne izpusti drobnih podrobnosti vsakdana, ki jih pogosto spregledamo. A preden v njeni in drugi poeziji začnemo iskati razlage in jo analizirati, pravi, se ji najprej prepustimo in jo začutimo.
Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.
Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8
V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.
Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.
Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.
Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.
Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja
»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović
»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl
»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin
Neveljaven email naslov