Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fabian ali Ko gre vse k vragu

08.11.2021


Režiserjevo poigravanje s filmskimi izraznimi sredstvi podkrepi občutek, da v filmu en čas neprenehoma sili v drugega: sedanjost v preteklost, preteklost v sedanjost

Dominik Graf je verjetno najbolj zanimiv in provokativen sodobni nemški filmski avtor. Čeprav je večina njegovih filmov od sedemdesetih naprej, ko je začel snemati, nastala za televizijo, je skozi desetletja svoje delo močno razširil. Leta 2014 je posnel biografski film Ljubljeni sestri, posnet po življenju pesnika Friedricha Schillerja in njegovem prijateljstvu s sestrama von Lengefeld, ki deluje kot portret nemškega meščanstva in njegovega soočanja z revolucionarnimi vzgibi, leta 2018 pa Rdečo senco, razmislek o izkrivljeni in prikrojeni zgodovini levičarskega terorizma iz sedemdesetih let na primeru Frakcije rdeče armade.

S filmom Fabian ali Ko gre vse k vragu se je lotil še enega izjemno zapletenega zgodovinskega obdobja: Berlina leta 1931, med obema vojnama, v obdobju Weimarske republike, ki raziskovalce zgodovine še danes fascinira s svojo tragično zmesjo svobodomiselnosti, hedonizma in disfunkcionalnosti, ki je dala zagon prvim obrisom totalitarizma v obliki rdečih, belih in črnih simbolov vzpenjajoče se nacionalsocialistične stranke.

Ni naključje, da je podnaslov Kästnerjeve knjige, Pripoved o moralistu, zamenjal z Der Gang vor die Hunde, ali Ko gre vse k vragu. Nemška družba na pragu samouničenja, o kateri je pisal Kästner, je namreč srhljivo podobna sodobni. Medtem ko si je del družbe izboril svoboščine, ki si jih še pred nekaj desetletji ni bilo mogoče niti zamisliti, se v ozadju vzpenja nekaj veliko temačnejšega. »Mnenja glede družbe in politike se krešejo skoraj izključno na podlagi sovraštva, v nekaterih krogih je umor boljše orodje kot razprava. Demokracija se brani, a ima slabe argumente. Turbo-kapitalistične gospodarske strukture so postale popolnoma in odprto totalitaristične. Strukture države so v razkroju. Spet gremo k vragu,« je v intervjuju za revijo Variety povedal Graf, ki meni, da živimo v Weimarski republiki 2021.

Jakob Fabian, ki ga v filmu igra Tom Schilling, podnevi dela kot pisec oglasov, ponoči pa svojo travmo vojaka iz prve svetovne vojne zdravi tako, da raziskuje temačnejše kotičke Berlina z njihovimi divjimi umetniškimi zamislimi, ki jih spremlja razkroj družbe in vzpon nacizma, ki se tu in tam prikaže v kotičku zornega kota kamere. Fabian se zaljubi v Cornelio. Njuna ljubezenska zgodba postane tragično ogrodje filmske pripovedi o zgodovinskem trenutku v weimarski družbi, ki je bila hedonizmu navkljub še vedno globoko mizogina; in v kateri sta bila prostitucija in nasilje nad ženskami nekaj vsakdanjega. Celo Cornelia, nadarjena, a revna mlada igralka, dobro ve, da »se iz dreka ne moreš potegniti drugače, kot da se umažeš.« Njena zgodba je še ena vzporednica z današnjim časom, ki so ga zaznamovala razkritja o spolnih zlorabah v filmski industriji.

Ekspresionistično poigravanje z neujemajočimi se plani in kontraplani, izmenjavanjem filmskega traku in digitalne tehnologije, namenoma neskladno montažo, nenavadnimi zornimi koti, svetlobo in senco ter drugimi filmskimi izraznimi sredstvi še podkrepi občutek, da v filmu en čas neprenehoma sili v drugega: sedanjost v preteklost, preteklost v sedanjost. Fabian ali Ko gre vse k vragu, je filmska mojstrovina, ki bi si zaslužila več izpostavljenosti.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Fabian ali Ko gre vse k vragu

08.11.2021


Režiserjevo poigravanje s filmskimi izraznimi sredstvi podkrepi občutek, da v filmu en čas neprenehoma sili v drugega: sedanjost v preteklost, preteklost v sedanjost

Dominik Graf je verjetno najbolj zanimiv in provokativen sodobni nemški filmski avtor. Čeprav je večina njegovih filmov od sedemdesetih naprej, ko je začel snemati, nastala za televizijo, je skozi desetletja svoje delo močno razširil. Leta 2014 je posnel biografski film Ljubljeni sestri, posnet po življenju pesnika Friedricha Schillerja in njegovem prijateljstvu s sestrama von Lengefeld, ki deluje kot portret nemškega meščanstva in njegovega soočanja z revolucionarnimi vzgibi, leta 2018 pa Rdečo senco, razmislek o izkrivljeni in prikrojeni zgodovini levičarskega terorizma iz sedemdesetih let na primeru Frakcije rdeče armade.

S filmom Fabian ali Ko gre vse k vragu se je lotil še enega izjemno zapletenega zgodovinskega obdobja: Berlina leta 1931, med obema vojnama, v obdobju Weimarske republike, ki raziskovalce zgodovine še danes fascinira s svojo tragično zmesjo svobodomiselnosti, hedonizma in disfunkcionalnosti, ki je dala zagon prvim obrisom totalitarizma v obliki rdečih, belih in črnih simbolov vzpenjajoče se nacionalsocialistične stranke.

Ni naključje, da je podnaslov Kästnerjeve knjige, Pripoved o moralistu, zamenjal z Der Gang vor die Hunde, ali Ko gre vse k vragu. Nemška družba na pragu samouničenja, o kateri je pisal Kästner, je namreč srhljivo podobna sodobni. Medtem ko si je del družbe izboril svoboščine, ki si jih še pred nekaj desetletji ni bilo mogoče niti zamisliti, se v ozadju vzpenja nekaj veliko temačnejšega. »Mnenja glede družbe in politike se krešejo skoraj izključno na podlagi sovraštva, v nekaterih krogih je umor boljše orodje kot razprava. Demokracija se brani, a ima slabe argumente. Turbo-kapitalistične gospodarske strukture so postale popolnoma in odprto totalitaristične. Strukture države so v razkroju. Spet gremo k vragu,« je v intervjuju za revijo Variety povedal Graf, ki meni, da živimo v Weimarski republiki 2021.

Jakob Fabian, ki ga v filmu igra Tom Schilling, podnevi dela kot pisec oglasov, ponoči pa svojo travmo vojaka iz prve svetovne vojne zdravi tako, da raziskuje temačnejše kotičke Berlina z njihovimi divjimi umetniškimi zamislimi, ki jih spremlja razkroj družbe in vzpon nacizma, ki se tu in tam prikaže v kotičku zornega kota kamere. Fabian se zaljubi v Cornelio. Njuna ljubezenska zgodba postane tragično ogrodje filmske pripovedi o zgodovinskem trenutku v weimarski družbi, ki je bila hedonizmu navkljub še vedno globoko mizogina; in v kateri sta bila prostitucija in nasilje nad ženskami nekaj vsakdanjega. Celo Cornelia, nadarjena, a revna mlada igralka, dobro ve, da »se iz dreka ne moreš potegniti drugače, kot da se umažeš.« Njena zgodba je še ena vzporednica z današnjim časom, ki so ga zaznamovala razkritja o spolnih zlorabah v filmski industriji.

Ekspresionistično poigravanje z neujemajočimi se plani in kontraplani, izmenjavanjem filmskega traku in digitalne tehnologije, namenoma neskladno montažo, nenavadnimi zornimi koti, svetlobo in senco ter drugimi filmskimi izraznimi sredstvi še podkrepi občutek, da v filmu en čas neprenehoma sili v drugega: sedanjost v preteklost, preteklost v sedanjost. Fabian ali Ko gre vse k vragu, je filmska mojstrovina, ki bi si zaslužila več izpostavljenosti.


20.05.2022

Cannes 2022

Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.


21.05.2022

Alexandra Wood: Dolg

SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar


16.05.2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Višnja Fičor


16.05.2022

Marina Bahovec - Življenje je mačka, ki stoji na glavi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Simon Rutar in Beneška Slovenija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


16.05.2022

Tomaž Šalamun: Povsod je bil sneg

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko


16.05.2022

Tomo Postenšek: Površinska napetost

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič


16.05.2022

Walace Stevens: Običajen večer v Nev Havnu

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


16.05.2022

Nona Fernández: Neznana dimenzija

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


13.05.2022

Dej no

avtor: Muanis Sinanović


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta

avtor: Igor Harb


13.05.2022

Junakinje na odru MGL

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan


10.05.2022

Ena sekunda - Eden letošnjih močnejših filmov v slovenskih kinematografih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


Stran 39 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov