Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

10.01.2022

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja

Maribor : Litera, 2021

»Knjiga, ki se, če je izročena ognju, ne spremeni,« je v pesniški zbirki Goreča knjiga zapisal pesnik, pisatelj, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj. Kako drugače. Pesniško tkivo je vseskozi prepredeno z njegovim filozofskim razmišljanjem, samoizpraševanjem, osebnimi spoznanji, pretresi zgodovine, drobci iz likovne umetnosti, potapljanjem v religijo in predvsem z vrsto vprašanj, na primer Kdo vzdrži koncentracijo na kaos?, pa spet na drugem mestu Je laže izreči besede, ki ustvarjajo neki svet, kot slišati vse šumenje – in še vedno slišati?, ali v pomenljivih verzih Ali kaj pomeni biti na napačni strani zgodovine, če zgodovina je napačna stran? in v preprostem vprašanju Koga ni sram pred metulji?

Pesnikova vprašanja pogosto v sebi že nosijo odgovor, še več se jih ob branju pesmi prebuja v bralcu. Zagotovo to ni knjiga, ki jo bo prebral samo enkrat ali po prebranem odložil na polico in pozabil nanjo. Goreča knjiga, naj bo še tako hermetična, razpihuje ogenj, ki tli v vsakem človeku.

Miklavž Komelj je tudi zadnji dobitnik čaše nesmrtnosti, nagrade za vrhunski pesniški opus v zadnjih desetih letih, podeljene v okviru velenjskega Lirikonfesta. Žirija je v utemeljitvi zapisala: »Komeljev pesnik hkrati izraža smisel, ki vodi k bistvu bivanja na tem svetu in je jezik zunaj jezika; je stvar, ki se poraja in izginja obenem; je eden tistih pesniških glasov, ki nam pripoveduje, kako videti nevidno. Prav to pa je temeljna značilnost vsake kakovostne poezije.«

To vsekakor velja tudi za zbirko Goreča knjiga, raznoliko tako po motiviki kot po strukturi. Pesmi segajo od nekajvrstičnic do široko razvejanih, pisane so v prostem verzu in metrično urejene. Nekateri pesniški postopki so znani iz Komeljevih prejšnjih zbirk. Vsekakor sta tu medbesedilnost in citatnost. Včasih pesnik citat uporabi kot moto pesmi, zazvenijo besede sv. Atanazija, Alejandre Pizarnik, Ezre Pounda, Carla Michelstaedterja, Danteja Alighierija, ali pa so citati vključeni v pesem. V pesmi Pazi pesnik uvodoma postreže s citatom iz Egipčanske knjige mrtvih: »Pazi, jaz zbiram besede moči, / od povsod in od vsakogar, hitreje od hrtov, hitreje / od svetlobe.« Pomen citata nato razčlenjuje, polaga v različne lege in raziskuje, predvsem pa sam skrbno izbira besede. Zdi se, kot da je nenehno gnan od želje, ki jo izrazi v pesmi iz Gorečih lističev: »Jaz pa hočem reči besedo,  / ki bo tako nova, / da ni moglo vesolje/ niti za hip / vzdržati brez nje.«

Drugačno pesnikovo željo razkriva pesem z naslovom Confession, ki je nemara njegov pesniški credo:

Duša – ki se nočeš ujeti
niti v sublimno!

Duša – ki si mi dana,
samo če te sam oblikujem!
Usta – nova rana
v nečem tujem.

Nerojeno … Samo
od tam lahko pôjem.
Ni dovolj to,
da nisem bil rojen.

In če smo že pri duhovnem zaledju pesmi … Miklavž Komelj sega tudi k daljnim božanstvom, Izidi in Ozirisu, in zapiše pretresljivo misel, da »smrtnik ne more nikdar tako do konca dojeti groze smrti kakor nekdo, ki je nesmrten.« Ob tem med drugim v kratkem poetično proznem zapisu razmišlja o Bogu in Luciferju, zbirko pa zaključi s citatom v grščini, z Janezovimi besedami iz Svetega pisma: Jaz sem rekel, bogovi ste?

Poleg grščine so v pesmih tudi verzi v hrvaščini, italijanščini, angleščini, latinščini in nemščini, organsko so vpleteni v pesniško tkivo, mestoma delujejo srhljivo, na primer v ponavljanju izreka Arbeit macht frei. Pogledi v zgodovino niso redki, na paradoksalen način se razkriva skrivnost ljubezni in lepote v upesnjenem odnosu Líde Baarove  do Josepha Goebbelsa, vladnega ministra za propagando nacistične Nemčije, ki pravi: »Ljubila sem njegovo ljubezen …« ali Eve Braun, ki je želela »biti lepo truplo.« Posebnost zbirke so tudi kratke pesmi, ki prinašajo zenovske misli, na primer »Ko gledaš proti severu: gora ti poljublja čelo.« Ali: »Prstne odtise sem, ko so bili odtisnjeni, izgubil.« Ali: »Joj, voda, ki umivaš nekoga, ki se v tebi utaplja!«

Komeljeva filozofska razglabljanja včasih terjajo širši zamah, a niso nič manj precizno izpisana. Skratka, veliko odsevov bo bralec lahko odkril v Goreči knjigi Miklavža Komelja. In nemara odkrije tudi tisto besedo – na svojstven način izpolnjeno pesnikovo željo – ki se bo odtisnila v večnost.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

10.01.2022

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja

Maribor : Litera, 2021

»Knjiga, ki se, če je izročena ognju, ne spremeni,« je v pesniški zbirki Goreča knjiga zapisal pesnik, pisatelj, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj. Kako drugače. Pesniško tkivo je vseskozi prepredeno z njegovim filozofskim razmišljanjem, samoizpraševanjem, osebnimi spoznanji, pretresi zgodovine, drobci iz likovne umetnosti, potapljanjem v religijo in predvsem z vrsto vprašanj, na primer Kdo vzdrži koncentracijo na kaos?, pa spet na drugem mestu Je laže izreči besede, ki ustvarjajo neki svet, kot slišati vse šumenje – in še vedno slišati?, ali v pomenljivih verzih Ali kaj pomeni biti na napačni strani zgodovine, če zgodovina je napačna stran? in v preprostem vprašanju Koga ni sram pred metulji?

Pesnikova vprašanja pogosto v sebi že nosijo odgovor, še več se jih ob branju pesmi prebuja v bralcu. Zagotovo to ni knjiga, ki jo bo prebral samo enkrat ali po prebranem odložil na polico in pozabil nanjo. Goreča knjiga, naj bo še tako hermetična, razpihuje ogenj, ki tli v vsakem človeku.

Miklavž Komelj je tudi zadnji dobitnik čaše nesmrtnosti, nagrade za vrhunski pesniški opus v zadnjih desetih letih, podeljene v okviru velenjskega Lirikonfesta. Žirija je v utemeljitvi zapisala: »Komeljev pesnik hkrati izraža smisel, ki vodi k bistvu bivanja na tem svetu in je jezik zunaj jezika; je stvar, ki se poraja in izginja obenem; je eden tistih pesniških glasov, ki nam pripoveduje, kako videti nevidno. Prav to pa je temeljna značilnost vsake kakovostne poezije.«

To vsekakor velja tudi za zbirko Goreča knjiga, raznoliko tako po motiviki kot po strukturi. Pesmi segajo od nekajvrstičnic do široko razvejanih, pisane so v prostem verzu in metrično urejene. Nekateri pesniški postopki so znani iz Komeljevih prejšnjih zbirk. Vsekakor sta tu medbesedilnost in citatnost. Včasih pesnik citat uporabi kot moto pesmi, zazvenijo besede sv. Atanazija, Alejandre Pizarnik, Ezre Pounda, Carla Michelstaedterja, Danteja Alighierija, ali pa so citati vključeni v pesem. V pesmi Pazi pesnik uvodoma postreže s citatom iz Egipčanske knjige mrtvih: »Pazi, jaz zbiram besede moči, / od povsod in od vsakogar, hitreje od hrtov, hitreje / od svetlobe.« Pomen citata nato razčlenjuje, polaga v različne lege in raziskuje, predvsem pa sam skrbno izbira besede. Zdi se, kot da je nenehno gnan od želje, ki jo izrazi v pesmi iz Gorečih lističev: »Jaz pa hočem reči besedo,  / ki bo tako nova, / da ni moglo vesolje/ niti za hip / vzdržati brez nje.«

Drugačno pesnikovo željo razkriva pesem z naslovom Confession, ki je nemara njegov pesniški credo:

Duša – ki se nočeš ujeti
niti v sublimno!

Duša – ki si mi dana,
samo če te sam oblikujem!
Usta – nova rana
v nečem tujem.

Nerojeno … Samo
od tam lahko pôjem.
Ni dovolj to,
da nisem bil rojen.

In če smo že pri duhovnem zaledju pesmi … Miklavž Komelj sega tudi k daljnim božanstvom, Izidi in Ozirisu, in zapiše pretresljivo misel, da »smrtnik ne more nikdar tako do konca dojeti groze smrti kakor nekdo, ki je nesmrten.« Ob tem med drugim v kratkem poetično proznem zapisu razmišlja o Bogu in Luciferju, zbirko pa zaključi s citatom v grščini, z Janezovimi besedami iz Svetega pisma: Jaz sem rekel, bogovi ste?

Poleg grščine so v pesmih tudi verzi v hrvaščini, italijanščini, angleščini, latinščini in nemščini, organsko so vpleteni v pesniško tkivo, mestoma delujejo srhljivo, na primer v ponavljanju izreka Arbeit macht frei. Pogledi v zgodovino niso redki, na paradoksalen način se razkriva skrivnost ljubezni in lepote v upesnjenem odnosu Líde Baarove  do Josepha Goebbelsa, vladnega ministra za propagando nacistične Nemčije, ki pravi: »Ljubila sem njegovo ljubezen …« ali Eve Braun, ki je želela »biti lepo truplo.« Posebnost zbirke so tudi kratke pesmi, ki prinašajo zenovske misli, na primer »Ko gledaš proti severu: gora ti poljublja čelo.« Ali: »Prstne odtise sem, ko so bili odtisnjeni, izgubil.« Ali: »Joj, voda, ki umivaš nekoga, ki se v tebi utaplja!«

Komeljeva filozofska razglabljanja včasih terjajo širši zamah, a niso nič manj precizno izpisana. Skratka, veliko odsevov bo bralec lahko odkril v Goreči knjigi Miklavža Komelja. In nemara odkrije tudi tisto besedo – na svojstven način izpolnjeno pesnikovo željo – ki se bo odtisnila v večnost.


17.01.2022

Goran Gluvić: Požri se, Robi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja


17.01.2022

Svetlana Velmar Janković: Lagum

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


14.01.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo

Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8


14.01.2022

Vinko Möderndorfer in film Zastoj

V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.


14.01.2022

Moč psa

Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.


14.01.2022

Pogovor s Hilmirjem Snaerom Gudnasonom ob filmu Jagnje

Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.


14.01.2022

Krik

Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.


10.01.2022

Tone Peršak: Avtoštop

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Matjaž Romih


10.01.2022

Breda Jelen Sobočan: Skicirka

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.


10.01.2022

Giorgio Agamben: Moč misli

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Maja Moll


07.01.2022

Francoska depeša

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Sladičeva pica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Ne glejte gor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.01.2022

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


03.01.2022

Klemen Pisk: Mamutova oporoka

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Matjaž Romih.


03.01.2022

Barbara Korun: Idioritmija

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Maja Moll in Jure Franko.


03.01.2022

Muanis Sinanović: Najbolj grozen človek na svetu

»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović


03.01.2022

Nebesa

»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl


02.01.2022

Gremo v kino: Erotikon

»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin


Stran 46 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov