Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

10.01.2022

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja

Maribor : Litera, 2021

»Knjiga, ki se, če je izročena ognju, ne spremeni,« je v pesniški zbirki Goreča knjiga zapisal pesnik, pisatelj, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj. Kako drugače. Pesniško tkivo je vseskozi prepredeno z njegovim filozofskim razmišljanjem, samoizpraševanjem, osebnimi spoznanji, pretresi zgodovine, drobci iz likovne umetnosti, potapljanjem v religijo in predvsem z vrsto vprašanj, na primer Kdo vzdrži koncentracijo na kaos?, pa spet na drugem mestu Je laže izreči besede, ki ustvarjajo neki svet, kot slišati vse šumenje – in še vedno slišati?, ali v pomenljivih verzih Ali kaj pomeni biti na napačni strani zgodovine, če zgodovina je napačna stran? in v preprostem vprašanju Koga ni sram pred metulji?

Pesnikova vprašanja pogosto v sebi že nosijo odgovor, še več se jih ob branju pesmi prebuja v bralcu. Zagotovo to ni knjiga, ki jo bo prebral samo enkrat ali po prebranem odložil na polico in pozabil nanjo. Goreča knjiga, naj bo še tako hermetična, razpihuje ogenj, ki tli v vsakem človeku.

Miklavž Komelj je tudi zadnji dobitnik čaše nesmrtnosti, nagrade za vrhunski pesniški opus v zadnjih desetih letih, podeljene v okviru velenjskega Lirikonfesta. Žirija je v utemeljitvi zapisala: »Komeljev pesnik hkrati izraža smisel, ki vodi k bistvu bivanja na tem svetu in je jezik zunaj jezika; je stvar, ki se poraja in izginja obenem; je eden tistih pesniških glasov, ki nam pripoveduje, kako videti nevidno. Prav to pa je temeljna značilnost vsake kakovostne poezije.«

To vsekakor velja tudi za zbirko Goreča knjiga, raznoliko tako po motiviki kot po strukturi. Pesmi segajo od nekajvrstičnic do široko razvejanih, pisane so v prostem verzu in metrično urejene. Nekateri pesniški postopki so znani iz Komeljevih prejšnjih zbirk. Vsekakor sta tu medbesedilnost in citatnost. Včasih pesnik citat uporabi kot moto pesmi, zazvenijo besede sv. Atanazija, Alejandre Pizarnik, Ezre Pounda, Carla Michelstaedterja, Danteja Alighierija, ali pa so citati vključeni v pesem. V pesmi Pazi pesnik uvodoma postreže s citatom iz Egipčanske knjige mrtvih: »Pazi, jaz zbiram besede moči, / od povsod in od vsakogar, hitreje od hrtov, hitreje / od svetlobe.« Pomen citata nato razčlenjuje, polaga v različne lege in raziskuje, predvsem pa sam skrbno izbira besede. Zdi se, kot da je nenehno gnan od želje, ki jo izrazi v pesmi iz Gorečih lističev: »Jaz pa hočem reči besedo,  / ki bo tako nova, / da ni moglo vesolje/ niti za hip / vzdržati brez nje.«

Drugačno pesnikovo željo razkriva pesem z naslovom Confession, ki je nemara njegov pesniški credo:

Duša – ki se nočeš ujeti
niti v sublimno!

Duša – ki si mi dana,
samo če te sam oblikujem!
Usta – nova rana
v nečem tujem.

Nerojeno … Samo
od tam lahko pôjem.
Ni dovolj to,
da nisem bil rojen.

In če smo že pri duhovnem zaledju pesmi … Miklavž Komelj sega tudi k daljnim božanstvom, Izidi in Ozirisu, in zapiše pretresljivo misel, da »smrtnik ne more nikdar tako do konca dojeti groze smrti kakor nekdo, ki je nesmrten.« Ob tem med drugim v kratkem poetično proznem zapisu razmišlja o Bogu in Luciferju, zbirko pa zaključi s citatom v grščini, z Janezovimi besedami iz Svetega pisma: Jaz sem rekel, bogovi ste?

Poleg grščine so v pesmih tudi verzi v hrvaščini, italijanščini, angleščini, latinščini in nemščini, organsko so vpleteni v pesniško tkivo, mestoma delujejo srhljivo, na primer v ponavljanju izreka Arbeit macht frei. Pogledi v zgodovino niso redki, na paradoksalen način se razkriva skrivnost ljubezni in lepote v upesnjenem odnosu Líde Baarove  do Josepha Goebbelsa, vladnega ministra za propagando nacistične Nemčije, ki pravi: »Ljubila sem njegovo ljubezen …« ali Eve Braun, ki je želela »biti lepo truplo.« Posebnost zbirke so tudi kratke pesmi, ki prinašajo zenovske misli, na primer »Ko gledaš proti severu: gora ti poljublja čelo.« Ali: »Prstne odtise sem, ko so bili odtisnjeni, izgubil.« Ali: »Joj, voda, ki umivaš nekoga, ki se v tebi utaplja!«

Komeljeva filozofska razglabljanja včasih terjajo širši zamah, a niso nič manj precizno izpisana. Skratka, veliko odsevov bo bralec lahko odkril v Goreči knjigi Miklavža Komelja. In nemara odkrije tudi tisto besedo – na svojstven način izpolnjeno pesnikovo željo – ki se bo odtisnila v večnost.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

10.01.2022

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja

Maribor : Litera, 2021

»Knjiga, ki se, če je izročena ognju, ne spremeni,« je v pesniški zbirki Goreča knjiga zapisal pesnik, pisatelj, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj. Kako drugače. Pesniško tkivo je vseskozi prepredeno z njegovim filozofskim razmišljanjem, samoizpraševanjem, osebnimi spoznanji, pretresi zgodovine, drobci iz likovne umetnosti, potapljanjem v religijo in predvsem z vrsto vprašanj, na primer Kdo vzdrži koncentracijo na kaos?, pa spet na drugem mestu Je laže izreči besede, ki ustvarjajo neki svet, kot slišati vse šumenje – in še vedno slišati?, ali v pomenljivih verzih Ali kaj pomeni biti na napačni strani zgodovine, če zgodovina je napačna stran? in v preprostem vprašanju Koga ni sram pred metulji?

Pesnikova vprašanja pogosto v sebi že nosijo odgovor, še več se jih ob branju pesmi prebuja v bralcu. Zagotovo to ni knjiga, ki jo bo prebral samo enkrat ali po prebranem odložil na polico in pozabil nanjo. Goreča knjiga, naj bo še tako hermetična, razpihuje ogenj, ki tli v vsakem človeku.

Miklavž Komelj je tudi zadnji dobitnik čaše nesmrtnosti, nagrade za vrhunski pesniški opus v zadnjih desetih letih, podeljene v okviru velenjskega Lirikonfesta. Žirija je v utemeljitvi zapisala: »Komeljev pesnik hkrati izraža smisel, ki vodi k bistvu bivanja na tem svetu in je jezik zunaj jezika; je stvar, ki se poraja in izginja obenem; je eden tistih pesniških glasov, ki nam pripoveduje, kako videti nevidno. Prav to pa je temeljna značilnost vsake kakovostne poezije.«

To vsekakor velja tudi za zbirko Goreča knjiga, raznoliko tako po motiviki kot po strukturi. Pesmi segajo od nekajvrstičnic do široko razvejanih, pisane so v prostem verzu in metrično urejene. Nekateri pesniški postopki so znani iz Komeljevih prejšnjih zbirk. Vsekakor sta tu medbesedilnost in citatnost. Včasih pesnik citat uporabi kot moto pesmi, zazvenijo besede sv. Atanazija, Alejandre Pizarnik, Ezre Pounda, Carla Michelstaedterja, Danteja Alighierija, ali pa so citati vključeni v pesem. V pesmi Pazi pesnik uvodoma postreže s citatom iz Egipčanske knjige mrtvih: »Pazi, jaz zbiram besede moči, / od povsod in od vsakogar, hitreje od hrtov, hitreje / od svetlobe.« Pomen citata nato razčlenjuje, polaga v različne lege in raziskuje, predvsem pa sam skrbno izbira besede. Zdi se, kot da je nenehno gnan od želje, ki jo izrazi v pesmi iz Gorečih lističev: »Jaz pa hočem reči besedo,  / ki bo tako nova, / da ni moglo vesolje/ niti za hip / vzdržati brez nje.«

Drugačno pesnikovo željo razkriva pesem z naslovom Confession, ki je nemara njegov pesniški credo:

Duša – ki se nočeš ujeti
niti v sublimno!

Duša – ki si mi dana,
samo če te sam oblikujem!
Usta – nova rana
v nečem tujem.

Nerojeno … Samo
od tam lahko pôjem.
Ni dovolj to,
da nisem bil rojen.

In če smo že pri duhovnem zaledju pesmi … Miklavž Komelj sega tudi k daljnim božanstvom, Izidi in Ozirisu, in zapiše pretresljivo misel, da »smrtnik ne more nikdar tako do konca dojeti groze smrti kakor nekdo, ki je nesmrten.« Ob tem med drugim v kratkem poetično proznem zapisu razmišlja o Bogu in Luciferju, zbirko pa zaključi s citatom v grščini, z Janezovimi besedami iz Svetega pisma: Jaz sem rekel, bogovi ste?

Poleg grščine so v pesmih tudi verzi v hrvaščini, italijanščini, angleščini, latinščini in nemščini, organsko so vpleteni v pesniško tkivo, mestoma delujejo srhljivo, na primer v ponavljanju izreka Arbeit macht frei. Pogledi v zgodovino niso redki, na paradoksalen način se razkriva skrivnost ljubezni in lepote v upesnjenem odnosu Líde Baarove  do Josepha Goebbelsa, vladnega ministra za propagando nacistične Nemčije, ki pravi: »Ljubila sem njegovo ljubezen …« ali Eve Braun, ki je želela »biti lepo truplo.« Posebnost zbirke so tudi kratke pesmi, ki prinašajo zenovske misli, na primer »Ko gledaš proti severu: gora ti poljublja čelo.« Ali: »Prstne odtise sem, ko so bili odtisnjeni, izgubil.« Ali: »Joj, voda, ki umivaš nekoga, ki se v tebi utaplja!«

Komeljeva filozofska razglabljanja včasih terjajo širši zamah, a niso nič manj precizno izpisana. Skratka, veliko odsevov bo bralec lahko odkril v Goreči knjigi Miklavža Komelja. In nemara odkrije tudi tisto besedo – na svojstven način izpolnjeno pesnikovo željo – ki se bo odtisnila v večnost.


07.02.2022

Milan Jesih: Namreč

Avtor recenzije: Goran Dekleva Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.


04.02.2022

Titan

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.02.2022

Ulica nočnih mor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.02.2022

Aleksander Gadžijev navdušil publiko 2. koncerta 5. Zimskega festivala

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


31.01.2022

Dževad Karahasan: Vonj po strahu

Avtor recenzije: Simon Popek Bere: Jure Franko.


31.01.2022

Andrzej Stasiuk: Fado

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere: Jure Franko.


31.01.2022

Nataša Velikonja: Prostor sred križišč

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Aleksander Golja in Lidija Hartman.


31.01.2022

Željko Kozinc: Ledina neba

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


28.01.2022

Vzporedni materi

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.01.2022

Električno življenje Louisa Waina

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.01.2022

Junak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


26.01.2022

Sally Potter: Party

Sally Potter: Party, premiera na velikem odru SNG Drama Ljubljana, 26. 1. 2022 Prevajalka: Tina Mahkota Režiser: Ivica Buljan Umetniški sodelavec: Robert Waltl Dramaturginja: Mojca Kranjc Scenograf: Mark Požlep Kostumografinja: Ana Savić Gecan Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe in videa son:DA, Toni Soprano Meneglejte Lektor: Arko Asistentka dramaturgije: Manca Sevšek Majeršič Asistentka kostumografinje: Nina Gorišek Igrajo: Nataša Barbara Gračner Marko Mandić Polona Juh Igor Samobot Zvezdana Mlakar Saša Pavlin Stošić Timon Šturbej NAPOVED: Party. Tako je naslov filma scenaristke in režiserke Sally Potter iz leta 2017, po katerem je režiser Ivica Buljan ob sodelovanju Roberta Valtla na veliki oder ljubljanske Drame postavil prvo slovensko uprizoritev tega besedila v prevodu Tine Mahkota in ob dramaturgiji Mojce Krajnc. Drama Party se dotika več tem sodobnih družb, med drugim tudi položaja zdravstva in umetne oploditve v istospolnih zvezah. Premiera je bila sinoči na velikem odru, ogledala si jo je Tadeja Krečič:


24.01.2022

Kristina Kočan: Selišča

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Barbara Zupan.


24.01.2022

Spomenka in Tine Hribar: Slovenski razkoli in slovenska sprava

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič


24.01.2022

Boris Kolar: Potopimo Islandijo

Avtorira recenzije: Katarina Mahnič Bere Barbara Zupan


21.01.2022

Zastoj

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.01.2022

Tragedija Macbetha

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.01.2022

V Slovenski kinoteki predvajajo filme Chrisa Markerja

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.01.2022

Katarina Šrimpf Vendramin: Zgodbe in prostori

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Dejan Kaloper.


17.01.2022

Veronika Razpotnik: Krekspot na požarnih štengah

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


Stran 45 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov