Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ne glejte gor

07.01.2022


Netflixov film kot hitra hrana

Film, zaradi katerega je v zadnjih tednih završalo po družabnih omrežjih, je Ne glejte gor, težko pričakovana politična satira Adama McKaya, v kateri nastopajo Leonardo DiCaprio, Jennifer Lawrence, Meryl Streep, Jonah Hill in številna druga zvezdniška imena. Znanstveniki ugotovijo, da bo čez nekaj mesecev konec sveta, saj bo na Zemljo trčil komet, a v družbi, kot jo upodablja Ne glej gor, je to skoraj postranska novica.

Ne glejte gor je tipična Netflixova produkcija, filmska inačica hitre hrane – polna hormonov, začimb in aditivov, ki ustvarjajo ugodje ob gledanju. Izpeljava šal, ambientalna, sproščujoča glasba, zvezdniška zasedba, ki odlično upodobi enoplastne like, hiter tempo, ki poskrbi, da nam načeta pozornost težje uide. Večplasten vizualni jezik in estetika sta pri tem nujna žrtev. Kot tipična Netflixova produkcija pa je film poln tudi posrečenih domislic in pronicljivih komentarjev.

Kar film naredi posebej zanimiv, je to, da se njegova oblika povsem ujema z vsebino. Je lekcija o tem, kako sta spektakel in kapitalizem skupaj s tehnologijo zmožna pogoltniti vse, vključno s koncem sveta: politika je že dolgo stvar mnenja, mnenja pa oblikujejo in merijo spletni algoritmi. Spektakel je preveč mikaven, da bi se čemu eksistencialno zavezali, kriterij za pristope k reševanju sveta pa je dobiček tehnoloških gurujev. Nove oblike fašizma postanejo »mnenja«, odpor pa kolumnistični kulturni boj in prepiri na družabnih omrežjih. Resno se jemljemo skoraj le še v okviru ironije: težko smo o čemer koli zares prepričani, ne da bi bili hkrati do tega že zadržani. Nerodno nam je, da bi se čemu dokončno zavezali, tudi če gre za neizogibno dejstvo. Dokler je bil v rokah osrednjih medijev, je bilo spektakel še nekako mogoče obvladovati, s prihodom družabnih medijev pa je nastopil popoln kaos.

Čeprav Ne glejte gor ne prizanaša z udarci, se loteva vseh političnih strani in družbenih institucij, razkriva dvoličnost poideološkega stanja, ne ostane na površini, temveč se dotakne tudi eksistencialnih vprašanj, je v prvi vrsti komedija absurda in brezkompromisna satira, se vendarle ne more izogniti moraliziranju. Ker je padec kometa neizogiben, postane jasno, da so kljub hipnemu stanju, ki se zdi absurdno, dejstva vendarle vedno bila stvar interpretacije. Ob vsem slabem, kar prinašajo, so družabna omrežja in mediji torej lahko tudi sredstvo za opolnomočenje.

To je slepa pega McKayevega filma, ki zato zabrede v svojevrstna protislovja. Njihov učinek je sam po sebi protisloven: hkrati se nam zdi, da film pravi, da še obstajajo institucije in ljudje, vredni zaupanja, in da ne moremo zaupati nikomur več. Če je to dobro ali slabo, se bosta morala odločiti vsak gledalec in gledalka posebej.

Kar je tudi najbolj posrečena šala filma. Čeprav deluje kot opazka o tem, kako niti lastnega izničenja ne moremo vzeti resno, poskrbi, da ne moremo vzeti resno niti filma samega; da bo samo še ena tema za pogovor na pijači več, skupaj z novimi -izmi tega hipa. Ne glejte gor je morda najboljši povprečni film do zdaj. Ker si boljšega ne zaslužimo.


Ocene

1949 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Ne glejte gor

07.01.2022


Netflixov film kot hitra hrana

Film, zaradi katerega je v zadnjih tednih završalo po družabnih omrežjih, je Ne glejte gor, težko pričakovana politična satira Adama McKaya, v kateri nastopajo Leonardo DiCaprio, Jennifer Lawrence, Meryl Streep, Jonah Hill in številna druga zvezdniška imena. Znanstveniki ugotovijo, da bo čez nekaj mesecev konec sveta, saj bo na Zemljo trčil komet, a v družbi, kot jo upodablja Ne glej gor, je to skoraj postranska novica.

Ne glejte gor je tipična Netflixova produkcija, filmska inačica hitre hrane – polna hormonov, začimb in aditivov, ki ustvarjajo ugodje ob gledanju. Izpeljava šal, ambientalna, sproščujoča glasba, zvezdniška zasedba, ki odlično upodobi enoplastne like, hiter tempo, ki poskrbi, da nam načeta pozornost težje uide. Večplasten vizualni jezik in estetika sta pri tem nujna žrtev. Kot tipična Netflixova produkcija pa je film poln tudi posrečenih domislic in pronicljivih komentarjev.

Kar film naredi posebej zanimiv, je to, da se njegova oblika povsem ujema z vsebino. Je lekcija o tem, kako sta spektakel in kapitalizem skupaj s tehnologijo zmožna pogoltniti vse, vključno s koncem sveta: politika je že dolgo stvar mnenja, mnenja pa oblikujejo in merijo spletni algoritmi. Spektakel je preveč mikaven, da bi se čemu eksistencialno zavezali, kriterij za pristope k reševanju sveta pa je dobiček tehnoloških gurujev. Nove oblike fašizma postanejo »mnenja«, odpor pa kolumnistični kulturni boj in prepiri na družabnih omrežjih. Resno se jemljemo skoraj le še v okviru ironije: težko smo o čemer koli zares prepričani, ne da bi bili hkrati do tega že zadržani. Nerodno nam je, da bi se čemu dokončno zavezali, tudi če gre za neizogibno dejstvo. Dokler je bil v rokah osrednjih medijev, je bilo spektakel še nekako mogoče obvladovati, s prihodom družabnih medijev pa je nastopil popoln kaos.

Čeprav Ne glejte gor ne prizanaša z udarci, se loteva vseh političnih strani in družbenih institucij, razkriva dvoličnost poideološkega stanja, ne ostane na površini, temveč se dotakne tudi eksistencialnih vprašanj, je v prvi vrsti komedija absurda in brezkompromisna satira, se vendarle ne more izogniti moraliziranju. Ker je padec kometa neizogiben, postane jasno, da so kljub hipnemu stanju, ki se zdi absurdno, dejstva vendarle vedno bila stvar interpretacije. Ob vsem slabem, kar prinašajo, so družabna omrežja in mediji torej lahko tudi sredstvo za opolnomočenje.

To je slepa pega McKayevega filma, ki zato zabrede v svojevrstna protislovja. Njihov učinek je sam po sebi protisloven: hkrati se nam zdi, da film pravi, da še obstajajo institucije in ljudje, vredni zaupanja, in da ne moremo zaupati nikomur več. Če je to dobro ali slabo, se bosta morala odločiti vsak gledalec in gledalka posebej.

Kar je tudi najbolj posrečena šala filma. Čeprav deluje kot opazka o tem, kako niti lastnega izničenja ne moremo vzeti resno, poskrbi, da ne moremo vzeti resno niti filma samega; da bo samo še ena tema za pogovor na pijači več, skupaj z novimi -izmi tega hipa. Ne glejte gor je morda najboljši povprečni film do zdaj. Ker si boljšega ne zaslužimo.


21.01.2022

Tragedija Macbetha

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.01.2022

V Slovenski kinoteki predvajajo filme Chrisa Markerja

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.01.2022

Katarina Šrimpf Vendramin: Zgodbe in prostori

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Dejan Kaloper.


17.01.2022

Veronika Razpotnik: Krekspot na požarnih štengah

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


17.01.2022

Goran Gluvić: Požri se, Robi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja


17.01.2022

Svetlana Velmar Janković: Lagum

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


14.01.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo

Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8


14.01.2022

Vinko Möderndorfer in film Zastoj

V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.


14.01.2022

Moč psa

Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.


14.01.2022

Pogovor s Hilmirjem Snaerom Gudnasonom ob filmu Jagnje

Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.


14.01.2022

Krik

Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.


10.01.2022

Tone Peršak: Avtoštop

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Matjaž Romih


10.01.2022

Breda Jelen Sobočan: Skicirka

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.


10.01.2022

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja


10.01.2022

Giorgio Agamben: Moč misli

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Maja Moll


07.01.2022

Francoska depeša

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Sladičeva pica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.01.2022

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


03.01.2022

Klemen Pisk: Mamutova oporoka

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Matjaž Romih.


Stran 43 od 98
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov