Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu.
Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.
197 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu.
Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.
Čas negotovosti, v katerem smo, kliče po povezovanju in soustvarjanju stabilnejše prihodnosti. V tujini kmetje ne nastopajo sami na trgu, ampak povezani, tako zmanjšajo stroške in so odpornejši na krize. V oddaji predstavljamo enega od uveljavljenih poslovnih zadružnih modelov pri nas, ko kmete povezuje mlekarna. Govorimo o mlekarni Celeia, ki je v skoraj 100% lastništvu kmetov zadružnikov. Spoznamo trajnostni model v Španiji -specilizirano ovčerejsko kooperativo, ki gradi na močni blagovni znamki z zaščiteno geografsko označbo. Na pot pa pospremimo tudi povezovanje ekoloških kmetov iz Pomurja v društvu in v zadrugi.
Slovensko sadjarstvo je v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm na eni strani in gospodarskih razmer na drugi v nezavidljivem ali že kar kriznem položaju. To se kaže v upadu pridelave, slabši kakovosti in izgubljanju konkurenčnosti, so med drugim opozorili na mednarodnem sadjarskem kongresu, ki je bil med tednom v Krškem. Težave in izzivi zaradi podnebnih sprememb, načinov pridelave, zelenega prehoda in digitalizacije so lahko tudi priložnosti tako za sadjarje kot državo, smo še slišali na tem strokovnem srečanju. Prvi razpisi v okviru strateškega načrta za trajne nasade se obetajo v aprilu. Mesec prej pa bo uradno in pod pokroviteljstvom Društva rejcev drobnice Idrija - Cerkno ob rokodelski zaživela tudi kulinarična sekcija. Njen namen je obuditi stara znanja o uporabi mesa drobnice in pripravi tradicionalne bakalce. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa se seznanimo tudi z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora pri uporabi oljčnih tropin.
Leto 2023 je bilo v vseh pogledih težko. Tako zaradi vremenskih ujm kot zaradi uvajanja novih ukrepov Skupne kmetijske politike, ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici. A glede na napovedi bo tudi letošnje polno izzivov. Občina Ilirska Bistrica bi rada uredila predelovalnico, v kateri bi lahko občani, pa tudi ostali uporabniki s širšega območja, predelovali svoje kmetijske pridelke – predvsem sadje in zelenjavo, pa tudi zelišča. Trenutno z anketo ugotavljajo, koliko je za to zanimanja. Društvo Antonovanje na Kogu pa ob godu sv. Antona Puščavnika že skoraj poldrugo desetletje pripravlja "čurkarijado" in pokušino čurk. V oddaji tudi o kolinah in o tem, kaj čurke sploh so.
Oddaja Od setve do žetve prinaša dva poudarka, to sta uporaba umetne inteligence v kmetijstvu in projekcije podnebnih sprememb. Predstavljamo prve pozitivne učinke pri uporabi umetne inteligence v kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Predpogoj za to sta urejen zajem in digitalizacija podatkov. Seznanjamo se s skrb vzbujajočimi podnebnimi projekcijami ter možnimi rešitvami za zmanjšano tveganje pridelave. Med njimi so investicije v zaprte sisteme in v moderne tehnologije. Podnebne spremembe upoštevajo tudi novi gozdnogospodarski in lovskopravljavski načrti do leta 2030.
V silvestrski oddaji Od setve do žetve smo nanizali kratke pogovore s kmetovalci in strokovnjaki z različnih koncev naše dežele, in sicer smo se ozrli na leto 2023 in poudarili pričakovanja za novo leto. Ker prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe pri nas v zadnjem desetletju ni bilo sistematično, nam narava izstavlja vse višje račune. Tako je bilo tudi v letu 2023, ko je ekstremno vreme številnim kmetom zdesetkalo pridelek. A kot smo slišali, ima delo v kmetijstvu tudi svetlejšo plat.
Sredi uresničevanja sanacijskega načrta in velike vneme pogozdovanja goriškega Krasa po lanskem uničujočem požaru, v Parku Škocjanske jame menijo, da pogozdovanje Krasa nasploh ni dobro. Travišča namreč pospešeno izginjajo, saj je njihov delež samo še 19 od vsaj 42-ih odstotkov, ki so potrebni za ohranitev biotske pestrosti. Pogozdovanje to samo še poslabšuje, so še prepričani v nedrjih klasičnega krasa. Iz Zavoda za gozdove odgovarjajo, da si je s pogozdovanjem narava opomogla in na kamnito kraško goličavo vrnila prst. Vsaka stran - tudi s sklicevanjem na zakonodajo - zagovarja svoj prav, prvi izziv, da poiščeta skupni jezik in strategijo pa je lahko 600 hektarjev nekdanjih kmetijskih površin na pogorelem goriškem Krasu. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanjamo še z rezultati odkrivanja podeželske dediščine skozi raziskovanje tipičnih lastnosti vin. V Ložah pri Vipavi pa smo obiskali vinarja letošnjega leta.
Slovenija je po namakanju kmetijskih površin na repu Evropske unije, Španija pa se lahko pohvali z eno najbolj navdušujočih namakalnih infrastruktur. Kakšne so razlike in zakaj so Španci pri tem tako zelo uspešni? Če že nismo tako zelo prodorni pri namakanju, pa smo toliko bolj pri skrbi za gozdove. Zavod za gozdove je tudi letos razglasil 14 najskrbnejših gospodarjev oziroma lastnikov gozdov. Kakšne so njihove odlike? Pr' Birtovih v Prešnici pa po novem odločitve o nadaljnjem razvoju kmetije in projektih sprejemata mlada gospodarja Domen in Saša Benčina. Sledita svojim sanjam in uresničujeta ideje in zamisli, ki jima jih nikoli ne zmanjka.
Turistične kmetije na Koroškem navdušujejo na vsakem koraku. Največji preboj so dosegle prav zaradi medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Najbolj znane jedi iz bogate koroške gastronomske dediščine na kmetijah so kvočevi nudeljni, povitnek, mežrli, rpičeva župa, koroški mošt in črnice. Poleg vrhunskih okusov ponujajo tudi doživetja vseh vrst. V oddaji Od setve do žetve smo jih obiskali samo nekaj: ekološko turistično kmetijo Ravnjak, kmetijo in ekohotel Koroš, kmetijo Mikl, kmetijo Ploder, Izletniško in učno turistično kmetijo Klančnik in kmetijo Lešnik.
V oddaji Od setve do žetve smo nekaj pozornosti namenili ekološkemu kmetovanju. O dejanskem stanju in trendih so razpravljali na nedavni strokovni konferenci v Mariboru; povzeli smo nekaj misli, nato pa govorili o za pridelavo zelo pomembnem ukrepu – gnojenju. Obiskali smo tudi eno najobetavnejših kmetij na Ptujskem, kjer sledijo najsodobnejšim trendom, tudi glede varovanja okolja. Ob koncu pa smo napovedali še tradicionalne Lombergarjeve dneve v Mariboru.
Rejci govedi in drobnice v Brkinih in na Krasu so zaradi pogostih napadov volkov na njihove črede vse bolj obupani. Do konca oktobra so zabeležili 69 škodnih primerov, približno polovica se jih je zgodila spomladi. Napad volka povzroča rejcu izdatno škodo, ki je država v vseh primerih ne priznava, z veliko in nerazumljivo zamudo pa se tudi odziva na predloge za odstrel zveri. Pred njihovimi plenilskimi napadi niso rejne živali varne niti za visokimi elektromrežami. Da je dobrobit živali ključnega pomena za uspešno in razvojno naravnano kmetijo je bil osrednji poudarek letošnjega izbora Naj hlev. Ljubljanske mlekarne so ta naziv podelile letos prvič, prejela pa ga je kmetija Čretnik s Perovega pri Žalcu. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, tudi o ustanovitvi prve kmetijske šole v nekdanji deželi Kranjski ter zdajšnji vlogi in izzivih izobraževanja na kmetijskem področju.
Ob letošnjem Tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki poudarja pomen kruha, se ne moremo izogniti razmisleku o razmerah za pridelavo pšenice pri nas in o izzivih, s katerimi se srečujejo pridelovalci. Kako na njihovo delo vplivajo enormni stroški energije in podnebne spremembe ter geopolitične razmere? Slovenska kmetica leta je postala 65-letna Marija Rožman iz Terbegovcev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Čeprav je kmetijo pred dobrim desetletjem prevzel sin, je gospa Marija tam še vedno nepogrešljiva. V Ilirski Bistrici pa je nekdaj delovalo veliko odličnih zeljarjev, ki so pridelke večinoma prodajali na območje bližnje hrvaške Reke. Ko jih je od kupcev ločila meja, je večina obupala. Ampak ne Vincenc Primc, ki se lahko pohvali z odličnimi rezultati.
V Martinovi nedelji ocenjujemo letošnji letnik vina. Vinarji iz vseh treh vinskih dežel enotno ugotavljajo, da gre za zahtevno leto, da se bo treba prilagoditi novim podnebnim razmeram z ekstremnimi vremenskimi pojavi, opozarjajo na nevarnost trsne rumenice in se zanimajo za nove tržne izzive. Naši sogovorniki so Klemen Lisjak, s Kmetijskega inštituta Slovenije in direktor kleti Vina KRAS, Marjan Colj; direktor Kmetijske zadruge Šmarje Marko Jurak in vodja prodaje v Hiši vin Emino Matija Jagrič ter Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, in Jernej Potrč, mladi ptujski vinar.
Letošnja neurja s točo in plazovi so povzročila veliko škode tudi v kmetijstvu, zato smo v oddaji Od setve do žetve spregovorili o prilagajanju na podnebne spremembe. Obiskali smo kmetijo Šlamberger v Zrkovcih, eno največjih pridelovalk krompirja, mlajši del družine pa se ukvarja tudi s pridelavo in predelavo sladkega krompirja. Še pri mladih štajerskih vinarjih smo se ustavili; ti se zavedajo, da je čas za spremembe v vinogradništvu, zato se povezujejo.
Kmetje v Vipavski dolini so, podobno kot drugod, ogorčeni nad novo določitvijo območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Zaradi omejitev namreč veliko lastnikov svojih zemljiščne more obdelovati po svojih željah in načrtih, na Ajdovskem in Vipavskem pa je ta ukrep med drugim pripomogel k manjšemu zanimanju za pristop k načrtovanemu novemu namakalnemu sistemu v Zgornji Vipavski dolini. Tamkajšnji občini so ministrstvi za kmetijstvo in naravne vire ter zavod za varstvo narave že pozvali k spremembi omejitvenih določil, svoj predlog k problematični uredbi pa ima tudi kmetijsko-svetovalna stroka. O letošnji pridelavi in predelavi sliv v Brkinih nam je več povedal edini vitez žganja v Sloveniji, obiskali smo tudi Selekcijsko-trsničarsko središče Vrhpolje pri Vipavi.
Se kmetom v Vipavski dolini vendarle obetajo boljši časi? Pristojne ustanove pravijo, da večjih zadržkov za prevzem in tehnološko posodobitev namakalnega razvoda Vogršček v spodnji Vipavski dolini ni. V last in upravljanje naj bi ga namreč z novim letom prevzelo pet občin na Goriškem. Čeprav so slovenski hmeljarji poleti menili, da bo letošnja bera zelenega zlata večja, so vseeno zadovoljni z njegovo kakovostjo. V Brkinih pa nimajo hmelja in piva ter ne grozdja in vina. So pa zelo ponosni na jabolka in slive, iz katerih pripravljajo številne jedi in pijače. Do sredine novembra lahko obiščete tradicionalni Festival brkinske sadne ceste in se o tem prepričate sami.
Na Primorskem, ki je naša največja vinorodna dežela, je letošnja trgatev končana. V Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu beležijo manjši pridelek grozdja od običajnega, predvsem zaradi toče, medtem ko je v slovenski Istri letina količinsko podobna lanski. Zato pa je kakovost grozdnih jagod po strokovnih ocenah dobra, čeprav so sladkorne stopnje nižje, posledično tudi alkoholne, bodo pa vina sočna, sadna in lahka – skratka, stroka napoveduje na Primorskem presenetljivo dober vinski letnik. Ali bo temu res tako, bodo ugotavljali tudi v agroživilskem laboratoriju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, kjer se lahko pohvalijo za novimi, inovativnimi pripravami za analizo kakovosti vina ter drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. V oddaji, smo se odpravili tudi v Krško, kjer so predstavili desetletne rezultate projekta Okusi Posavja.
Oddaja je tokrat namenjena razmislekom o nadaljnjih korakih na področju ekološkega kmetijstva. Katere izzive pri razvoju in širitvi ekološkega kmetijstva vidijo ekološki kmetje Aleš Fister, Blaž Zagmajster in Gregor Slavec? Projekt Ekološko kmetijstvo – naša skupna prihodnost poleg prenosa znanja prinaša tudi ekonomske izračune preusmeritve, poudarjata Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vire Univerze Maribor in Igor Hrovatič iz Kmetijsko gozdarske zbornice. Ivan Drev iz KZ Šaleška dolina pa predstavlja primer dobre prakse odkupa ekološke govedine iz zadružnih vrst.
Tokratno oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izbiranju inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že 14-ič zapored organizirali Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Organizatorji pravijo, da je namen izbora podpirati inovativnost med mladimi na področjih kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Letos se za naziv poteguje 6 kandidatov, po abecednem redu smo jih predstavili v naši oddaji.
Kmete in strokovne kmetijske službe te dni pošteno razburjajo izhodišča novega zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici, ki naj bi med drugim predvidela tudi spremembe kmetijske svetovalne službe in prenos le-te z regijskih kmetijsko-gozdarskih zavodov na domnevno novo ustanovljeni centralni organ v Ljubljano. Kmetje se bojijo, da bi s centralizacijo izgubili nepogrešljivega svetovalnega partnerja. Navkljub neugodnim vremenskim pogojem je letošnja letina koruze povprečna, zelo skromen pa je pridelek oljnih buč. Ljubljanska Biotehniška fakulteta pa bo s Centrom za podjetništvo in turizem Krško, v sklopu projekt EIT Food Hub Slovenija, v Krškem in Posavju izvedla terensko raziskavo projekta, katerega namen je povezati ključne akterje regijskega agroživilstva, aktivirati mlade ter spodbuditi javno razpravo o možnostih razvoja kmetijskega in živilskega sektorja.
Osrednja tema oddaje je sadjarstvo. Ta panoga je v zadnjih desetih letih utrpela veliko škode tako zaradi ekstremnih vremenskih kot tudi neugodnih tržnih razmer. Stopnja samooskrbe se je s 60 % zanihala na najnižjo raven 14 %, v zadnjih letih pa se spet dvignila na 32 %. Pogovarjamo se z nosilcem sadjarske kmetije Radej iz Sevnice. Izpostavljamo nekaj izzivov sadjarske panoge, med katerimi so podnebne spremembe, doseganje primernih cen, večji delež sadja v Javnih zavodih, ozaveščanje potrošnikov, potvorba porekla in priprava strategije za dvig samooskrbe s sadjem. Predstavili smo tudi finančne instrumente v kmetijstvu. Prvi instrument, ki ga bo regionalni razvojni sklad razpisal, bodo ugodna posojila za male kmetije.
Neveljaven email naslov