Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu.
Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.
197 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu.
Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.
Odkupna cena mleka se bo od začetka aprila do konca maja postopno dvignila za 5 centov na liter. Največji odkupovalec, Ljubljanske mlekarne, bodo ta mesec za surovo mleko plačale 2,5 evra za liter, dodatnega 2,5 evra pa prihodnji mesec. Trendu povišanja odkupnih cen bodo sledile tudi druge mlekarne, saj ob naraščajočem povpraševanju po mleku v tujini želijo obdržati količine slovenskega mleka. Pogovore vseh deležnikov v mlečni verigi, ki so se strinjali, da je treba zagotoviti vzdržno poslovanje vseh členov v verigi, je začel Sindikat kmetov Slovenije. Problematika proizvodnje mleka je tudi osrednja tema tokratne oddaje. V njej govorimo tudi o krepitvi verige dobave lokalne hrane v javne zavode v občini Sevnica in pozivamo k oddaji zbirnih vlog, saj je odziv kmetov v prvem delu subvencijske kampanje razmeroma skromen.
Osrednji del oddaje Od setve do žetve smo tokrat posvetili suši, ki kmetovalce vse bolj skrbi. V večjem delu Slovenije se namreč že kažejo njene posledice, najbolj na poljščinah, in tako priporoča stroka pri kmetovanju nove pristope. Govorili smo prav o teh, pa tudi o sestanku resornega ministra s kmeti v Ljutomeru o prehranski varnosti in samooskrbi v luči zaostrenih geopolitičnih razmer in o protipoplavnih kmetijskih ukrepih, kajti podravski kmetje so zaskrbljeni in ogorčeni, ker v državni Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027 pomembnejši ukrepi na reki Dravi niso vključeni, pa čeprav reka zadnja leta pogosto poplavlja.
Oddajo začenjamo z akcijo Čebelarske zveze Slovenije, v okviru katere bodo v soboto po Sloveniji posadili približno 50 tisoč medovitih rastlin. Namen akcije, ki ima do zdaj prek sto podpornikov iz 21-ih držav, je zagotoviti čebelam in drugim opraševalcem več hrane, kajti zaradi podnebnih sprememb in vplivov človeške dejavnosti so te vrste žuželk vse bolj ogrožene. Navsezadnje je 70 odstotkov pridelane hrane na svetu odvisne od opraševalcev. Poleg tega nam čebele s svojimi proizvodi pomagajo tudi pri preprečevanju bolezni, zdravljenju in okrevanju. Več bomo o tem slišali pred 17-im dnevom apiterapije v Mariboru. Za konec pa bomo predstavili še sodelovanje in skupne nastope vinogradnikov in vinarjev v obmejnem prostoru Goriških brd na slovenski in Collia na italijanski strani.
Nadaljevanje vojne v Ukrajini bi lahko imelo dolgoročne posledice in pomanjkanje osnovnih dobrin tudi za Slovenijo. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da Evropa ne sme biti lačna in zahtevajo spremembo slovenske in evropske kmetijske politike in večjo podporo pridelavi hrane. Velenje, ki slovi po premogovništvu, pa mora po zaprtju premogovnika poskrbeti za prestrukturiranje gospodarstva. V zadnjem času prihaja v ospredje predvsem samooskrba, zato razvoju kmetijstva – predvsem bi radi vzpodbudili manjše pridelovalce, namenjajo za 80.000 evrov vzpodbud. Kot kaže pa je prestrukturiranje zelo pomembno tudi za druga področja in območja. Na primer za vinogradništvo in v ta namen bo država od 1. aprila naprej poskrbela za določene podpore.
Marec tradicionalno zaznamujejo Sadjarski dnevi Posavja, z vsebino letošnjih vas bomo seznanili v začetku oddaje Od setve do žetve. V tem času so se širom po Sloveniji začele delavnice o glavnem opravilu sadjarjev na začetku sezone - obrezovanju sadnega drevja. S strokovnimi nasveti vam prihajamo naproti tudi mi. Spremljamo potek del na zadrževalniku vode Vogršček, na katerem naj bi do julija letos končali vsa dela. Napovedujemo pa tudi prihajajoči specializirani sejem Agritech na Celjskem sejmu, ki se mu zadnja dva dneva pridružuje čebelarsko srečanje ApiSlovenija.
V oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju smo se ustavili pri letošnji kmetijski kampanji izpolnjevanja zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Slišali ste tudi, da se je v vinorodnem Podravju, zlasti na Ormoškem, pojavila bolezen – tako imenovana zlata trsna rumenica. Vinogradniki bodo morali zato ponekod v celoti izsekati vinograde. Za pustno nedeljo smo na karnevalskem Ptuju preverili, kdo je pripravil naj pustni krof. Pred nekaj dnevi se je namreč 21 ponudnikov s tega območja pomerilo v pripravi naj pustnega krofa. Organizatorja, tamkajšnja Zavod za turizem in Kmetijsko-gozdarska zbornica, sta krofe ocenjevala v dveh kategorijah; najboljše sta pripravili Anica Bezjak iz Bukovcev in Marta Toplak iz Juršincev.
Pred letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se začne 24. februarja, se oziramo na že izplačana sredstva lanskih vlog in smernice prejšnjih let. Agencija za kmetijske trge je že decembra lani izplačala dobrih 42 milijonov evrov za območja z omejenimi dejavniki, januarja letos pa še 104 milijone evrov neposrednih plačil. Pozanimali smo se, za katere naložbe in ukrepe v kmetijstvu je denar zdaj na voljo. Za spodbujanje domače pridelave zelenjave in drugih povrtnin, zelišč in cvetja se na Goriškem ter tudi po preostalih krajih v Sloveniji širi mreža knjižnic semen, ki je priljubljena zlasti pri vrtičkarjih. Začeli so pred dvema letoma v Goriški knjižnici Franceta Bevka, lani se je izmenjavi semen pridružila novomeška knjižnica, ta teden začne ta projekt Lavričeva knjižnica v Ajdovščini. Iz oddaje boste izvedeli tudi, kakšna so pričakovanja pridelovalcev v Vipavski dolini po končani obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček.
S podražitvami gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Odkupne cene namreč trenda rastočih cen ne dohajajo več. Vse pa le ni tako zelo črno. Inovativni pristopi lahko situacijo precej izboljšajo. Slovenski gozdovi so, kot radi rečemo, slovenska zelena nafta. Če bi bil trg organiziran in na njem ne bi bilo prostora za lesne mešetarje in drugega organiziranega odtujevanja lesa, pa bi lahko iz njih iztržili bistveno več. V Goriških brdih pa sta se slovenski in italijanski kmetijski minister poklonila spominu na očeta rebule - Zvonimirja Simčiča - Medota in napovedala skorajšnji podpis memoranduma o skupnih promocijskih aktivnostih čezmejnega briškega področja za promocijo rebule.
V ospredju oddaje Od setve do žetve je selekcija in žlahtnjenje semen. Razvoj novih sort v poljedelstvu je v času podnebnih sprememb in na poti zelene transformacije k zniževanju obremenjevanja okolja izjemnega pomena. Predstavljamo novo sorto ajde Hajdoše, ki jo je razlil Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalce iz Ptujskega kmetijskega zavoda. V primerjavi z običajnimi sortami , nova sorta izkazuje podvojene pridelke. Primož Titan iz pomurskega podjetja RGA pa nam predstavlja inovativno sorto pšenice, ki bo s pomočjo bakterij črpala dušik iz zraka. Občudujemo goriški radič, ki ga cenijo gostinci in s tem ohranjajo pridelavo te posebne vrtnine. Za večjo stabilnost in odpornost rastlinske pridelave država v sodelovanju z občinami gradi namakalne sisteme. V oddaji, ki jo vodi Jernejka Drolec, smo tokrat približali projekt namakanja okoli 200ha na Krškem polju.
V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili akcijo dveh slovenskih trgovcev, ki sta goveje meso z oznako Izbrana kakovost ponujala po izredno nizki ceni. Kmetje so zato ogorčeni, potrošniki pa so dobili napačno sporočilo. Govorili smo tudi o tem, da je treba zaradi vpliva podnebnih sprememb na pridelavo poljščin in vrtnin povečevati namakalne površine, svetla izjema pri tem je podravska občina Gorišnica. Ustavili smo se pri težavah slovenskih hmeljarjev in pri škodi, ki jo na kmetijskih površinah povzroča prevelika populacija divjih prašičev.
V tokratni oddaji se bomo najprej lotili problematike fitofarmacevtskih sredstev oziroma pomanjkanja le-teh. Kajti zaradi usmeritev Evropske unije, ki načrtuje v prihodnjih desetih letih zmanjšanje uporabe kemičnih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci za polovico, imajo naši pridelovalci že zdaj za skoraj tretjino manjši nabor teh sredstev, pa tudi vse dražja so. Konzorcij vinarjev Vipavske doline načrtuje ustanovitev in postavitev kmetijsko-tehnološkega parka, prvega te vrste v Sloveniji. Prostore naj bi dobil v nekdanji telovadnici v Dornberku na Goriškem, s tem inovativnim pristopom v kmetijski pridelavi pa bodo vinarji in sadjarji deležni strokovne, tehnološke in razvojne podpore. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, vam bomo predstavili še projekt pridelave različnih sort fižola v drugem krogu poskusa ljubiteljske znanosti.
Več kot petsto vlog v skoraj trikratni vrednosti razpisa za naložbe gorskih in ekoloških kmetij je prispelo na naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot kaže, bo posledično veliko kmetov ostalo praznih rok. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa so s tem v zvezi zaznali tudi poskuse zlorab, zato menijo, da bi moralo ministrstvo razpisa razveljaviti. Čas med martinovim in pustom je pri nas čas kolin. Tradicija se je v Sloveniji ohranila do današnjih dni. Tudi v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško, kjer še vedno pripravljajo kašnate klobase - čurke. V oddaji, ki jo povezuje Sabrina Mulec, pa še o pomembnih jubilejih Centra biotehnike in turizma Grm iz Novega mesta, kjer so pred kratkim opravili tudi prvo zimsko trgatev.
V oddaji osrednjo pozornost namenjamo robotiki in digitalnim tehnologijam, ki nezadržno vstopajo v kmetijstvo. O tem z dr. Blažem Germškom s Kmetijskega inštituta Slovenije in mladim prevzemnikom Simonom Čretnikom iz Žalca, ki je zgradil najsodobnejši hlev v Sloveniji. V Sloveniji je 75 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Večina malih lastnikov ne zna dejavno upravljati gozdne posesti. S tem vprašanjem se ukvarja projekt Razvoj novih praks za upravljanje gozdnih posesti in krepitev vseh njegovih funkcij. Iz doline Soče pa predstavljamo zgodbo, kako je s prodajo skupnega vaškega hleva v Volarjah nastal sodoben hlev, tesno povezan z lokalno najpomembnejšo mlekarno Planika.
Prvo oddajo, namenjeno kmetijstvu in podeželju, v novem letu smo v celoti namenili prihodnosti kmetijstva s stališča mladih kmetov, ki živijo s to panogo in so povezani v Zvezi slovenske podeželske mladine. Tako Evropska unija kot Slovenija si glede na starajoče se kmečko prebivalstvo zelo prizadevata, da bi za kmetovanje navdušili mlajše generacije. Mladi, ki se odločijo za opravljanje dejavnosti, so deležni pomoči v obliki različnih nepovratnih sredstev, kljub temu pa odhajajo s podeželja; o nekaterih razlogih smo govorili v tokratni oddaji.
V zadnji letošnji oddajo Od setve do žetve predstavljamo projekt namakanja v Zgornji Vipavski dolini. Do leta 2028 naj bi končno uresničili dolgoletne želje vipavskih kmetov, ki brez namakanja ne morejo več dosegati želene pridelave. Končujejo se razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev trajnih nasadov. Vse, ki se bodo odločili za oljčne nasade, seznanjamo, kaj vse je treba storiti pred zasaditvijo oljk. Oddajo pa končujemo z razmišljanji o tem, kako zelo nas kmetijstvo povezuje na vseh ravneh. Gre za panogo, brez katere življenja pač ni.
Vas zanima, kdo so najskrbnejši lastniki gozdov za leto 2021 in s čim so si prislužili priznanje Zavoda za gozdove? Kje najraje rastejo tartufi in ali jih lahko tudi gojimo? Kakšna je vloga mejic in kaj mejice sploh so? Katere drevesne vrste in grmovnice sodijo vanje? V oddaji Od setve do žetve ta teden tudi o novi tehnologiji za proizvodnjo penin brez žvepla, ki jo je izpopolnil starosta slovenskih penin mag. Janez Istenič. Če vas te teme zanimajo, oddaje nikar ne preslišite.
Predstavljamo nekaj prvih triletnih projektov evropskega inovativnega partnerstva, tako imenovanih EIP projektov, ki se letos končujejo. Evropska komisija jih je zasnovala tako, da je za pridobitev sredstev, s katerimi je projekte financirala, postavila pogoj, da v njih sodeluje več partnerjev, obvezno pa raziskovalci, svetovalci in kmetje. S tem je načrtno spodbujala sodelovanje, ki je prineslo izjemno učinkovite rešitve pri reševanju konkretnih problemov v kmetijstvu. Tako se med drugim sadjarjem bogato obrestuje postavitev gnezdilnic za divje opraševalce. Kmetje pa lahko koruzne oklaske uporabijo kot obnovljivi vir energije in tako bolje izkoristijo surovine in povečajo gospodarsko učinkovitost pridelave koruze. Predstavljamo tudi nadgradnjo namakanja za bolj učinkovito in trajnostno rabo vode v kmetijski pridelavi s pomočjo sistema za odločanje o namakanju. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
V oddaji, namenjeni kmetijskim vsebinam, smo govorili o podražitvah hrane in se vprašali, kako je mogoče, da imajo trgovci in predelovalna industrija vse večje dobičke, kmetijski sektor pa postaja vse siromašnejši. Slišali smo še, zakaj je dobro uživati domačo, lokalno pridelano hrano, spremljali pa smo tudi tradicionalne Lombergarjeve dneve, strokovno srečanje mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, namenjeno vinogradnikom, sadjarjem in poljedelcem.
Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve je ekološko kmetovanje. To je vse bolj navzoče tudi v Sloveniji, kjer je certificiranih že skoraj štiri tisoč kmetij, še mnogo več pa jih po tem načelu tudi deluje. Predstavljamo vinogradniško vinarsko kmetijo Slavček iz Potoka pri Dornberku, ki ekološko kmetuje že dobrih 20 let in dosega izjemno dobre rezultate na domačem in tujih trgih. Obiskali smo tudi kmetijo Neva Preglja, ki se ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in kljub številnim izzivom vztraja na poti ekološke pridelave od samega začetka. Bili pa smo tudi na gorski družinski kmetiji v vasici Idrsko pri Kobaridu.
Kmetijske zadruge so dobavitelji živil tudi javnim zavodom, kot so vrtci in šole, ki si zaradi birokratskih ovir pogosto ne morejo privoščiti kakovostne hrane. V oddaji Od setve do žetve spoznavamo, kako si Kmetijska zadruga Sloga s skupinsko ponudbo prizadeva, da bi otrokom v šolah in vrtcih ponudili lokalno zelenjavo in sadje in kako se prehranskim potrebam v domu starostnikov prilagajajo v Kmetijski zadrugi Rače. Predstavljamo tudi novo različico Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki je v javni razpravi, in slišimo, zakaj so nad njim razočarani rejci drobnice.
Neveljaven email naslov