Videoigre niso zgolj le za tako imenovano “luftanje možganov” oziroma zabavo v prostem času. Uporabiti jih je mogoče tudi za kritičen pretes družbeno-političnih vprašanj, kot so prekarnost, odtujenost, fleksibilnost in drugo. Kako, smo predstavili v tokratni oddaji Odbita do bita.

Ko cilj iger ni več 'luftanje možganov', temveč vklop razuma.

Videoigre niso zgolj le za tako imenovano “luftanje možganov” oziroma zabavo v prostem času. Uporabiti jih je mogoče tudi za kritičen pretes družbeno-političnih vprašanj, kot so prekarnost, odtujenost, fleksibilnost in drugo.

Takšne igre nastajajo tudi pod okriljem znamke Molleindustria, razvija jih Paolo Pedercini, ki želi z njimi razviti zdravilo proti slaboumnosti mainstream razvedrila. Njegov namen je torej podati neko posebno sporočilo oziroma opozoriti na družbeni problem, hkrati pa nikoli pozabiti, da je osnovni namen, zakaj ljudje posegamo po videoigrah pravzaprav zabava.

“Igre sem pričel razvijati za mlade – zaradi močne sporočilnosti pa jih nekateri otroci morda ne bodo razumeli.”
– Paolo Pedercini

V posebni razstavi “All Work, No Play”, ki bo med 13. majem in 5. junijem na ogled v ljubljanski Aksiomi, boste lahko spoznali nekaj videoiger znamke Molleindustria, ki se osredotočajo na več družbenih dilem povezanih z delom. Tako vam bo na primer tudi pametni telefon ali tablica kar sam povedal, iz česa je sestavljen oziroma od kod prihaja. Morda bo za marsikoga dobavna veriga mobilnega telefona, od pridobivanja posebnih rudnin in mineralov v Kongu, najemanja podizvajalcev na Kitajskem, problema e-odpadkov v Pakistanu in načrtovanja zastarelosti na Zahodu, komu še posebej šokantna.