Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko. Tudi o tem, kako mladino spraviti od računalnika, jo navdušiti za naravo in prepričati, da prevzame vajeti društva v svoje roke, se bo z Aldom Zubinom pogovarjala Jasna Preskar.
486 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko. Tudi o tem, kako mladino spraviti od računalnika, jo navdušiti za naravo in prepričati, da prevzame vajeti društva v svoje roke, se bo z Aldom Zubinom pogovarjala Jasna Preskar.
Solkanec - dr. Branko Marušič je izjemen slovenski zgodovinar, avtor številnih znanstvenih knjig, monografij, razprav in člankov. Dolga leta je bil ravnatelj, pobudnik in vodja Raziskovalne postaje ZRS SAZU v Novi Gorici ter sodelavec novogoriške Univerze. Pomembno je prispeval pri organizaciji slovenske muzejske mreže, bil je eden ključnih sodelavcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona, pobudnik izdajanja Goriškega letnika in Beril, sodeloval je v številnih strokovnih in znanstvenih druženjih in bil član slovensko-italijanske državne zgodovinsko-kulturne komisije. V tokratni oddaji se z doktorjem Brankom Marušičem pogovarja Nataša Uršič.
Tokrat je v oddaji Odprto za srečanja naš gost BOJAN KODELJA, avtor in srce družbeno odgovornega projekta Ne-odvisen.si, ki od leta 2007, sprva širom Primorske, že dolgo širom Slovenije ozavešča o vseh oblikah in pasteh zasvojenosti. Poseben človek je, je most med ljudmi in dobro ve, da je pogovor dragocen , da sta »tisti dve besedi« pomembni. V letu, ko je po izboru bralcev revije Ženska postal Dobri človek leta 2015, ga je na večerni klepet povabila Nataša Benčič.
Glasbeno društvo Nova s sedežem v Novi Gorici, v katerem se prepleta delo mladih ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, praznuje 20 let delovanja. S projektom Zgodba z zahodne strani bodo glasbeniki svoj jubilej praznovali 25. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Pred slavnostnim dogodkom sta gosta Tatjane Gregorič predsednik društva Gorazd Božič in najstarejši aktivni član Big banda Nova Silvio Brosche.
Istospolno usmerjene osebe, njihovi svojci in zagovorniki so prepričani, da je tudi v Sloveniji čas za ureditev njihovega neustavnega pravnega položaja. Čas je za priznanje enakih pravic vsem partnerskim zvezam, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. To so poudarjali že preden je Ustavno sodišče dovolilo referendum, ki bo 20.decembra. Čas je za razumevanje in priznavanje različnih oblik družin, ki že sobivajo tudi v slovenski družbi, pojasnjujejo strokovnjaki Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tej tematiki namenjamo tudi tokratno oddajo Odprto za srečanja. V njej Lea Širok gosti Mileno Hudej, mamo istospolno usmerjene hčerke, partnerici zunajzakonske zveze Maggie in Ivo ter psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek.
Istospolno usmerjene osebe, njihovi svojci in zagovorniki so prepričani, da je tudi v Sloveniji čas za ureditev njihovega neustavnega pravnega položaja. Čas je za priznanje enakih pravic vsem partnerskim zvezam, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. To so poudarjali že preden je Ustavno sodišče dovolilo referendum, ki bo 20.decembra. Čas je za razumevanje in priznavanje različnih oblik družin, ki že sobivajo tudi v slovenski družbi, pojasnjujejo strokovnjaki Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tej tematiki namenjamo tudi sredino oddajo Odprto za srečanja. V njej je novinarka Lea Širok gostila Mileno Hudej, mamo istospolno usmerjene hčerke, partnerici zunajzakonske zveze in psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek.
Oseba, ki združuje šolstvo in glasbo, je profesor razrednega pouka in ravnatelj Osnovne šole Koper, Anton Baloh. V oddaji Odprto za srečanja ga gostimo tudi zato, ker je letos prejel nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva. Odbor, ki podeljuje nagrade, je med 27-imi prispelimi predlogi, izbral 11 nagrajencev. Kakšna je bila Balohova pot, kako gleda na pedagoški poklic in kakšno vlogo ima v njegovem življenju glasba, v oddaji, ki jo je tokrat pripravila Jana Samsa.
Umetniška skupina Brida iz Šempasa. Sendi Mango, Jurij Pavlica in Tom Kerševan že skoraj dvajset let svoja dela predstavljajo na pomembnih razstavah, intermedijskih festivalih, simpozijih in konferencah tako na domačem kot mednarodnem prizorišču. Njihova produkcija temelji na slikarstvu, grafiki, videu, fotografiji in multimedijskih instalacijah, pri tem pa z lahkoto povezujejo umetniško misel z znanostjo in najnovejšimi dosežki.
V oddaji je tanja Jakomin Kocjančič gostla župana istrske županije in magistra ekonomije Valterja Flega
Dušan Udovič nerad govori o sebi. Osem let je bil odgovorni urednik edinega slovenskega dnevnika v Italiji, Primorskega dnevnika. Prvega oktobra se je upokojil in v še zadnjem uredniškem uvodniku bralcem in sodelavcem povedal veliko prav o sebi. O svojem delu, o strasti do novinarskega poklica in o navezanosti na časopis in prostor, v katerem dnevnik izhaja. O vse tem in še čem je Dušan Udovič pripovedoval tudi v oddaji Odprto za srečanja. Z njim se je pogovarjala Barbara Kampos.
Glasen je, upa si, drzen je, že leta opozarja na nepravilnosti in korupcijo v zdravstvu. Politika ga ne mara, pacienti ga cenijo in imajo radi. Naša Osebnost Primorske je bil leta 2007. Zato,ker si upa mu je na Onkološkem inštitutu grozila odpoved. Naš gost v Oddaji odprto za srečanja je dr. Erik Brecelj. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Pri šestindvajsetih se je soočila z diagnozo, o kateri mnogi ne upamo niti pomisliti. Čeprav paradoksalno, je njej ta pot prinesla nove življenjske moči, jasne cilje in širok pogled na svet. V slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna je našla svoje poslanstvo in v organizacijo vnesla primorski temperament. Generalna sekretarka združenja, Senožečanka Tanja Španić, je naša nocojšnja gostja. Mateja Brežan.
Tokratna gostja oddaje Odprto za srečanja je državna prvakinja v odbojki na mivki in profesorica flavte, Jelena Pešić. V studio jo je povabil Primož Čepar.
Bor Zuljan, novogoriški kitarist in lutnjist, ki se po večletnem študiju v različnih prestižnih evropskih glasbenih ustanovah, vrača na Goriško. Je pobudnik in umetniški vodja festivala Dnevi stare glasbe, kot virtuoz na kitari in lutnji pa se loteva različnih glasbenih zvrsti in projektov ter išče sintezo med sodobno, staro glasbo, najrazličnejšimi glasbenimi tradicijami sveta, jazza in improvizacijo.
V oddaji Odprto za srečanja je naša gostja umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, po rodu iz BILJ. V svojem življenju je pripravila nešteto razstav, napisala veliko likovnih kritik, katalogov in monografij umetnikov, ki so zaznamovali naš prostor in čas. S svojo osebnostjo pa je ta čas zaznamovala tudi ona sama. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili akademika Cirila Zlobca, izjemno plodovitega pesnika, ki je v soboto, 4. julija, dopolnil 90 let. Srečanje s priljubljenim Primorcem smo pripravili v torek, 7. julija, v Kopru, tukaj pa lahko slišite posnetek. Oddajo vodi Neva Zajc.
V oddaji Odprto za srečanja Primož Čepar gosti dolgoletnega predsednika rokometnega kluba Jadran Hrpelje-Kozina, Miho Jezerška. Slednji je brkinsko-kraško občino zaznamoval tudi kot ravnatelj Osnovne šole Dragomirja Benčiča Brkina. Šola je vseskozi imela odlične učitelje športne vzgoje in tudi tu je iskati razlog za rokometno pravljico.
Pogovor z Mitjo Guštinom, profesorjem arheologije in ustanoviteljem Inštituta za dediščino v Piranu.
Miran Rustja, skladatelj, zborovodja, glasbeni pedagog, pesnik pisatelj, doma iz Brij na Vipavskem je februarja 2015 za ustvarjalno in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi prejel srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Aprila pa sta pri založbi Jutro izšli dve novi knjigi: zbirka pesmi z naslovom Žejne violine in zbirka proznih del z naslovom Enoglasni očetov molk. Ob izboru zborovski pesmi v izvedbi komornega zbora Ipavska in mladinskega zbora OŠ Komen se z Miranom Rustjo pogovarja Tatjana Gregorič.
Boris Kobal, režiser, igralec, satirik, humorist. Od aprila tudi v.d. direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve v Izoli. Zato smo ga v Noči knjige povabili v Mestno knjižnico Izola, kjer je bil že 77. gost prireditve Zanimivi Izolani, obenem pa smo prireditev posneli tudi za oddajo Odprto za srečanja. Z gostom se pogovarja novinarka Nataša Benčič
Kakor krogla po Evropi je naslov dokumentarnega filma o Antonu Ukmarju, ki je nastal v koprodukciji RTV Slovenija. 50 minutni film, režiserja in scenarista Maura Toninija, je posvečen življenju revolucionarja, italijansko-slovenskega partizana in političnega delavca Antona Ukmarja. Življenjska zgodba Antona Ukmarja pripada naši polpretekli zgodovini in še vedno vzbuja nasprotujoča si mnenja. Dokumentarni film osvetljuje njegovo zanimivo življenjsko pustolovščino in se s filmskim raziskovanjem ozre skozi črno-belo sliko osrednjega lika v filmu, ki je bil v očeh nekaterih junak, v očeh drugih pa terorist. Kdo je bil Anton Ukmar? O njem sta nam pripovedovala njegova hči Dunja Ukmar in zgodovinar Sandi Volk.
Neveljaven email naslov