Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko. Tudi o tem, kako mladino spraviti od računalnika, jo navdušiti za naravo in prepričati, da prevzame vajeti društva v svoje roke, se bo z Aldom Zubinom pogovarjala Jasna Preskar.
486 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko. Tudi o tem, kako mladino spraviti od računalnika, jo navdušiti za naravo in prepričati, da prevzame vajeti društva v svoje roke, se bo z Aldom Zubinom pogovarjala Jasna Preskar.
V oddaji Odprto za srečanja tokrat predvajamo posnetek okrogle mize, ki smo jo posneli v Sečovljah, in na kateri smo odprli vprašanje prihodnosti Sečoveljskih solin. Letošnji zapleti z mostom in odprtjem Muzeja solinarstva ter napoved prodaje Telekoma, ki je lastnik gospodarske družbe Soline, pri mnogih vzbujajo skrb za prihodnost krajinskega parka, v njem pa tudi muzeja solinarstva. Oba sta neprecenljiv del dediščine, ki je pomembna za ves slovenski prostor in jo je treba varovati, hkrati pa v ta prostor vključevati aktivnosti, primerne za današnji čas. Pogovor sta vodili novinarki Neva Zajc in Lea Širok, za ton pa sta poskrbela Igor Belcijan in Mitja Maršič.
Primorci in Primorke smo za osebnost leta lani izbrali tabornico. Tabornike pa smo povabili tudi na nocojšnje srečanje. Rod Soških mejašev iz Nove Gorice letos obeležuje 60 letnico delovanja. Pripravljajo niz zanimivih dogodkov - med njimi izid zbornika, v Čepovanu bodo odprli učni center, vse pa zaokrožili z Dnevom tabornikov na prostem. Starešino rodu Vojka Vičiča in načelnico Polono Podbersič gosti Ingrid Kašca Bucik.
Alenka Berlot Košiček je diplomirana socialna delavka, svetovalka za medosebne odnose,ki svoje nasvete ljudem v stiski piše tudi za časopise- za Ono in Ono Plus, recimo. To je rubrika, v kateri je nekoč svetoval njen pokojni mož, primarij psihiater dr. Marijan Košiček. Za časa svojega življenja je bil eden vodilnih strokovnjakov na področju partnerskih, medosebnih odnosov na področju nekdanje Jugoslavije. Alenka njegovo delo nadaljuje, saj se je učila pri njem. O odnosih, o lažeh-sebi in drugim, o življenju, ki ne prizanaša in je vendar čarobno, sta se v oddaji Odprto za srečanja pogovorjali gostja Alenka Berlot Košiček in novinarka, Nataša Benčič.
Življenjska zgodba Danila Škorje iz Črnotič, ki je v nedeljo praznoval spoštljiv 90-i jubilej, je tipična primorska zgodba. V šoli so fašisti prepovedali slovensko besedo, tako da je Danilo kot razigran fant bral knjige iz noninih skrinj. Še ne 18-letnega so ga fašisti na pustni večer odpeljali v posebne bataljone, saj so se bali, da bodo mladi fantje šli v partizane. Tako je Danilo zlom fašizma dočakal na jugu Italije in se ob obisku partizanske delegacije takoj pridružil prekomorcem ter z njimi osvobajal Vis, Hvar, Brač, Pelješac, vendar je nekaj mesecev kasneje obležal ranjen in nezavesten ob osvobajanju Mostarja. Sledilo je okrevanje na Hvaru, tako da ni okusil slasti zmagoslavnega vkorakanja v Trst. Domačim pa so povedali, da je padel, šele avgusta 1945 jih je presenetil ob vrnitvi, vendar se je kmalu odzval klicu, da bo poklicni vojak. Upokojil se je leta 1972 v Ljubljani, kjer živi in je zelo aktiven. Danila Škorjo je pred mikrofon povabil Franko Hmeljak, oddajo pa bomo seveda sklenili s primorsko himno
Sodelavke Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici so v lanskem letu izdale kar nekaj knjig povezanih s primorskim prostorom. Na našem Radiu smo pred kratkim že predstavili knjigo Da ne bi pozabili. V njej so zbrane šege in navade ter kuharski recepti s Planine pri Ajdovščini. Danes bomo predstavili knjigo Kras in Brkini. Gre za drugi tovrstni turistični vodnik v Sloveniji, ki ga je pomagala urediti etnologinja Jasna Fakin Bajec. Na takšen način je bilo do sedaj predstavljeno le Prekmurje. Druga gostja bo prav tako etnologinja in sodelavka raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, Špela Ledinek Lozej. Njena knjiga Od hiše do niše raziskuje razvoj kuhinj v Vipavski dolini. Ugotavlja, da je bila kuhinja nekoč in ostaja tudi danes, središče in srce doma. V Vipavski dolini pa so se tudi tehnološke spremembe najprej uvedle v kuhinji. Gostji je pred mikrofon povabila Nataša Uršič.
Gost v oddaji Odprto za srečanja je Franc Merkáč iz Šmihela nad Pliberkom na avstrijskem Koroškem. Po študiju psihologije in pedagogike na Univerzi v Salzburgu je bil vrsto let znanstveni sodelavec pri Slovenskem znanstvenem inštitutu v Celovcu. Zadnja leta se ukvarja z izdelavo lesenih objektov, slikanjem in pesnjenjem. Je avtor znanstvenih publikacij, pesniških zbirk, likovnih razstav, dokumentarnih filmov ter radijskih in televizijskih prispevkov. Je tudi oblikovalec spletnih strani in založnik. O vsem tem je pripovedoval Tanji Jakomin Kocjančič.
Mateja Benedetti je uspešna kostumografinja, Koprčanka po rodu. Živi hitro, ustvarjalno, njen opus zajema kostumografijo na gledališkem in opernem odru, televizijo in tudi modno pisto. Njena modna blagovna znamka Terra Urbana je v celoti iz ekoloških, organskih materialov. Na vsem kar počne in je bilo velikokrat nagrajeno z uglednimi nagradami, piše :"Made in Slovenija". Z Matejo Benedetti se pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja tokrat gostimo pesnico in pisateljico, literarno kritičarko, predavateljico in tudi zdraviteljico Vido Mokrin Pauer. Podpisuje se pod 18 pesniških zbirk, prevedenih v številne tuje jezike, dveh romanov, več kot sto recenzij sodobnega leposlovja. Pred nedavnim je izšla pesniška zbirka Poezija je Magija, ki jo spremlja tudi zgoščenka, na kateri sama bere svojo poezijo. Vida Mokrin Pauer nedvomno sodi izjemno plodovite in posebne ustvarjalke. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Gostja oddaje je doktorica Ana Toroš, predavateljica in raziskovalka na Univerzi v Novi Gorici. Ukvarja se predvsem s slovensko-italijanskimi literarnimi stiki, njena ljubezen pa je tudi pesnik Alojz Gradnik. Ana Toroš je tudi avtorica dveh monografij. Prva z naslovom Podoba Trsta in Tržaškega v prvi polovici 20. stoletja je izšla pri Založbi Univerze v Novi Gorici, druga, ki nosi ime O zemlja sladka, kamen, zrno, sok: Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet pa pri Slovenski matici. Več o svojih delih in pisanju v pogovoru z Jano Samsa.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo Boruta Jermana, ki stoji za številnimi umetniškimi, glasbenimi, kulturnimi in mladinskimi dogodki v Slovenski Istri. Bil je drugi mož Kina Otok, programsko je vodil glasbeni festival Jeff, sestavlja program izolskega art kina Odeon in kot ne-vladnik skrbi za številne projekte v okviru Kulturno izobraževalnega društva Pina. O tem, glasbi in zakaj si je za temo diplomske naloge izbral Edvarda Kardelja in samoupravljanje, se bo z njim pogovarjal Matej Rodela.
Gostimo Mojco Širok. Najprej novinarko, dolgoletno dopisnico RTV Slovenija iz Rima, sicer pa, lahko rečemo tudi pisateljico. Podpisuje se pod tri knjižna dela: o italijanski mafiji piše v knjigi Oblast brez obraza, o Silvu Berlusconiju v delu Zadnji rimski cesar - pred nedavnim pa je izšla knjiga Od Benedikta do Frančiška. O njenem poročevalskem, novinarskem raziskovalnem delu in o knjigah se z Mojco Širok, sicer novogoričanko, pogovarja Ingrid Kašca Bucik.
Zoran Knežević je kulturolog, glasbeni kritik in letošnji dobitnik nagrade Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Njegovo delo "Dvoživke umirajo dvakrat" skozi kratke zgodbe junakov razgalja pogosto prezrte izkušnje priseljenk in priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Pred skoraj dvajsetimi leti se je priselil v Slovenijo. V Vojvodini oziroma Srbiji se je zaradi takratnih družbenih razmer počutil kot tujec. Raje tujec v tuji državi, kot v svoji, pravi. In medtem ko se je kot priseljenec preživljal tudi z barvanjem ograj in deli v gradbeništvu, so se začele porajati zgodbe posameznikov in posameznic, ki jih je vsakodnevno srečeval. Začel je pisati. Najprej v maternem jeziku, sedaj pa piše v slovenščini. Z Zoranom Kneževićem se je pogovarjala Lea Širok.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Zorana Kneževića - kulturologa, glasbenega kritika in letošnjega dobitnika nagrade Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Njegovo delo "Dvoživke umirajo dvakrat" skozi kratke zgodbe junakov slika pogosto prezrte izkušnje priseljenk in priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Tudi sam se je leta 1995 odločil, da zaradi takratnih družbenih in političnih razmer v Vojvodini, ko se je doma počutil kot tujec, odide v tujino. Izbral je Slovenijo. Več o svoji izkušnji priseljenca, ki danes literarno ustvarja v slovenskem jeziku, pa je povedal Lei Širok.
Izredna profesorica za didaktiko na koprski pedagoški fakulteti Vida Medved Udovič je letošnja dobitnica nagrade Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju visokega šolstva. Ves čas jo spremljajo učenje, poučevanje in slovenski jezik. Z njo se je pogovarjala Jana Samsa.
Dejan Valentinčič iz Deskel sodi med mlajšo generacijo slovenskih raziskovalcev. Odmaknjena in nekoliko skrivnostna dolina pod Kaninom, kjer so rezijanske šege in običaji, arhaični jezik in preteklost pomešani med mitom in resničnostjo, je postala glavna tarča njegovega raziskovanja. Pred kratkim je izdal znanstveno monografijo z naslovom Slovenci v Reziji? Pomenljiv je predvsem vprašaj na koncu naslova. V knjigi je razdelal pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine v Reziji. Zakaj se je odločil za raziskovanje Rezije, bo Nataši Uršič povedal v oddaji Odprto za srečanje.
Naš tokratni gost bo zaslužni profesor Matjaž Mulej. Nekdanji predsednik Mednarodne akademije znanosti za teorijo sistemov in kibernetik, doktor ekonomije in doktor menedžmenta na svojih predavanjih, ki ga vodijo na vse konce sveta, opozarja na nevarnosti prenosa preživetih modelov za reševanje današnjih težav. Oster kritik modela nenehne rasti in potrošništva si svoje baterije polni z glasbo, gledališčem in, kot nekdanji vrhunski tenisač, še vedno z vsakodnevnim igranjem tenisa. K poslušanju vas vabi Maja Kirar.
Oddajo smo posvetili ohranjanju starega, oziroma tridesetletniku, ki si je zadal, da bo pri življenju ohranil stara kolesa in druge predmete z dušo ter običaje. Bor Čeh iz Prad pri Kopru s triciklom dostavlja v Ljubljano ekološko pridelana jajca in mleko ter tako nadaljuje tradicijo postreščkov. V popravljalnici koles izdeluje enoprestavna kolesa muslauf, v prostem času pa se poda s šestdeset kilogramov težkim kolesom v Rezijo po poteh brusačev. Z njim se je pogovarjal Matej Rodela.
Gost oddaje Odprto za srečanja je Dušan Milavec, scenograf, ki je posnel več kot 60 filmov različnih zvrsti. Zanje je prejel več nagrad, tudi Oskarja, ki je pripadel tujejezičnemu filmu Nikogaršnja zemlja. Rojen je bil v Postojni, šolal se je v Kopru in Ljubljani, kjer je po študiju arhitekture tudi ostal.Zanimiv, iskriv sogovornik.
Pred festivalom Melodije morja in sonca je bila naša gostja Elda Viler, ena prvih in velikih dam slovenske zabavne glasbe. Letos mineva petintrideset let odkar je prvič nastopila na tem festivalu. Največjo priljubljenost je dosegala v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času razcveta slovenske popevke. Čeprav bo letos dopolnila sedemdeset let, še prekipeva energije in bo izdala svojo drugo pesniško zbirko. K pogovoru jo je povabila Tanja Jakomin Kocjančič.
Ob Dnevu državnosti gostimo dr. Urbana Vehovarja, sociologa in profesorja na Pedagoški fakulteti v Kopru, sicer pa ostrega kritika dogajanja v družbi in predvsem tako imenovanih plenilskih elit, ki so v dobrih dveh desetletjih razdejale državo. Urbana Vehovarja je na pogovor povabila Lea Širok.
Neveljaven email naslov