Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zgodovini se je marsikdo kritično obregnil ob predelavo Goethejevega romana, pa vendar ostaja dejstvo, da se Massenetova opera tesneje navezuje na literarno predlogo kot vrsta drugih, danes že pozabljenih oper, ki izhajajo iz istega vira; libretisti Édouard Blau, Paul Milliet in Georges Hartmann so namreč znali ohraniti številne elemente izvirnika, res pa je, da so ustrezno potrebam opere zožili idejno zasnovo romana in v središče postavili ganljivo ljubezensko zgodbo Wertherja in Charlotte. In čeprav WERTHER odrsko ni tako učinkovit kot MANON, pa ga odlikujejo sveža in domiselna melodika, ekspresivna orkestracija, krepki čustveni poudarki ter prefinjena poetika.
4 epizod
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
V zgodovini se je marsikdo kritično obregnil ob predelavo Goethejevega romana, pa vendar ostaja dejstvo, da se Massenetova opera tesneje navezuje na literarno predlogo kot vrsta drugih, danes že pozabljenih oper, ki izhajajo iz istega vira; libretisti Édouard Blau, Paul Milliet in Georges Hartmann so namreč znali ohraniti številne elemente izvirnika, res pa je, da so ustrezno potrebam opere zožili idejno zasnovo romana in v središče postavili ganljivo ljubezensko zgodbo Wertherja in Charlotte. In čeprav WERTHER odrsko ni tako učinkovit kot MANON, pa ga odlikujejo sveža in domiselna melodika, ekspresivna orkestracija, krepki čustveni poudarki ter prefinjena poetika.
Zbori pogosto sodijo med najboljše točke marsikatere opere, mnogi živijo tudi zunaj opernega konteksta. Pozornost bo namenjena drobcu operno-zborovskega bogastva, tudi tistemu, ki se ni prebil na top listo popularnosti.
Balet (Štirje letni časi) v 3. dejanju Sicilijanskih večernic "na prvo žogo" deluje konvencionalno, povprečno, celo dolgočasno, kot nebodigatreba vrivek, s katerim je Verdi zadostil pariški zahtevi po razkošju. A tako je videti res samo na prvi pogled; natančnejša analiza namreč pokaže, da v kontekstu Večernic kot celote deluje več kot spodobno, sploh glede na izrazito "italijanski" značaj Verdijeve glasbe in njegovo takratno relativno neizkušenost, kar zadeva "francoski" slog.
Snov o Don Juanu, drznem pustolovcu in predrznem zapeljivcu, sega v dobo španskih baročnih teatra in čustvovanja, v zlato dobo španske dramatike, njen prvi oblikovalec pa je bil Tirso de Molina. Izrisal ga je kot podleža, ki pa je vendarle toliko dosleden in nepopustljiv, da se je za uresničitev svojih ciljev pripravljen boriti celo z onostranstvom. Že v 18. stoletju so oder dosegle tudi prve opere, ki so črpale iz zgodbe o Don Juanu in kamnitem gostu: Antonio Calegari, Gioacchino Albertini, Giacomo Tritto in Francesco Gardi so le nekatera izmed številnih imen dandanes tako rekoč pozabljenih italijanskih skladateljev, ki pa so brez dvoma odločilno vplivali na glasbenooblikovni razvoj legende o Juanu; najodločilnejši vpliv pa je imel Giuseppe Gazzaniga s svojo opero Don Giovanni ali kamniti gost.
Neveljaven email naslov