Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Pesmi v žepu je tokrat z nami Aleksander Mežek, ki letos praznuje 70 let, glasbo pa ustvarja že dobrega pol stoletja. Spregovoril bo o svojem pisanju pesmi, sodelovanjih in še marsičem, slišali pa bomo tudi katero od njegovih manj znanih melodij.
Z legendarnim kantavtorjem se pogovarjamo ob približevanju njegovega sedemdesetega rojstnega dne
Od Žirovnice do Londona in spet nazaj je v 52 letih kariere vodila ustvarjalna pot Aleksandra Mežka. Posnel je preko dvajset studijskih, skupno pa več kot trideset plošč, s številnimi sodelovanji je na mednarodnem glasbenem zemljevidu odstiral skrivnosti svoje domovine. Pred štirimi leti se je za stalno vrnil na Gorenjsko, ujeli pa smo ga med pripravami na tradicionalni koncert pred Prešernovo domačijo v Vrbi.
Začetek njegove glasbene poti je zaznamovalo srečanje z angleškim glasbenikom Cliffom Richardom, ki je s svojo skupino The Shadows v Evropo prinesel svež popularnoglasbeni val. Mežek se je leta 1972 na povabilo odpravil v London in si v naslednjih letih ustvarjal glasbene sanje. Njegovo kariero so usmerjala številna sodelovanja, morda še najbolj izrazito na plošči Podarjeno srcu (1989), s pisanjem in igranjem pa nadaljuje tudi po vrnitvi v domovino in ustvarja z mladimi študenti z ljubljanske Akademije za glasbo – Akademiki.
“Tako sem jaz pravzaprav delal od plošče do plošče. Jaz sem vedno našel koga, ki je nekako pripeljal svežino … Tisti, ki ima že dolgo kilometrino v glasbi – so zanimivi ljudje in je izredno dobro, fajn z njimi delati, to so profesionalci, ni nobenega napora … Medtem ko mlajša generacija pa prinese entuziazem.”
Aleksander Mežek, pogovor za Pesem v žepu
Aleksander Mežek se je v svojih letih ustvarjanja dodobra izuril v izražanju skozi pesmi, kar želi predati tudi mlajšim generacijam. Londonska izkušnja mu je dala glasbeno širino, kantavtorstvo pa odličen način za beleženje življenjskih izkušenj: pesmi iz njegovega opusa se namreč sestavljajo kot nekakšen glasbeni dnevnik:
“Ko sem prišel v London 72. leta, sem odkril pravzaprav to kantavtorsko glasbo, ki jo jaz zdaj delam. Jaz sem takrat recimo odkril Cata Stevensa na primer, pa Jamesa Taylorja, Joni Mitchell … Mislim, to so tisti, ki so name največ vplivali, zaradi tega, ker se mi je zdelo, da je v življenju pomembno, da ti nekaj poveš skozi tisto, kar pač daš ljudem. In to so lahko samo tvoja doživetja, tvoja razmišljanja, tvoje življenje, zgodbe – lahko tudi od koga drugega. Ampak vedno sem prihajal nazaj k tem zgodbam. Tako da nekako se je moja glasba začela graditi skoraj kot en dnevnik. Ko sem prežvečil eno doživetje, sem ga lepo napisal v en tekst …”
Aleksander Mežek, pogovor za Pesem v žepu
Aleksander Mežek poleg tradicionalnega koncerta v Vrbi letos z isto zasedbo pripravlja še en večji koncert, ki bo jeseni v ljubljanski Operi, z njim pa bo zaznamoval praznovanje svojega sedemdesetega rojstnega dne.
239 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
V Pesmi v žepu je tokrat z nami Aleksander Mežek, ki letos praznuje 70 let, glasbo pa ustvarja že dobrega pol stoletja. Spregovoril bo o svojem pisanju pesmi, sodelovanjih in še marsičem, slišali pa bomo tudi katero od njegovih manj znanih melodij.
Z legendarnim kantavtorjem se pogovarjamo ob približevanju njegovega sedemdesetega rojstnega dne
Od Žirovnice do Londona in spet nazaj je v 52 letih kariere vodila ustvarjalna pot Aleksandra Mežka. Posnel je preko dvajset studijskih, skupno pa več kot trideset plošč, s številnimi sodelovanji je na mednarodnem glasbenem zemljevidu odstiral skrivnosti svoje domovine. Pred štirimi leti se je za stalno vrnil na Gorenjsko, ujeli pa smo ga med pripravami na tradicionalni koncert pred Prešernovo domačijo v Vrbi.
Začetek njegove glasbene poti je zaznamovalo srečanje z angleškim glasbenikom Cliffom Richardom, ki je s svojo skupino The Shadows v Evropo prinesel svež popularnoglasbeni val. Mežek se je leta 1972 na povabilo odpravil v London in si v naslednjih letih ustvarjal glasbene sanje. Njegovo kariero so usmerjala številna sodelovanja, morda še najbolj izrazito na plošči Podarjeno srcu (1989), s pisanjem in igranjem pa nadaljuje tudi po vrnitvi v domovino in ustvarja z mladimi študenti z ljubljanske Akademije za glasbo – Akademiki.
“Tako sem jaz pravzaprav delal od plošče do plošče. Jaz sem vedno našel koga, ki je nekako pripeljal svežino … Tisti, ki ima že dolgo kilometrino v glasbi – so zanimivi ljudje in je izredno dobro, fajn z njimi delati, to so profesionalci, ni nobenega napora … Medtem ko mlajša generacija pa prinese entuziazem.”
Aleksander Mežek, pogovor za Pesem v žepu
Aleksander Mežek se je v svojih letih ustvarjanja dodobra izuril v izražanju skozi pesmi, kar želi predati tudi mlajšim generacijam. Londonska izkušnja mu je dala glasbeno širino, kantavtorstvo pa odličen način za beleženje življenjskih izkušenj: pesmi iz njegovega opusa se namreč sestavljajo kot nekakšen glasbeni dnevnik:
“Ko sem prišel v London 72. leta, sem odkril pravzaprav to kantavtorsko glasbo, ki jo jaz zdaj delam. Jaz sem takrat recimo odkril Cata Stevensa na primer, pa Jamesa Taylorja, Joni Mitchell … Mislim, to so tisti, ki so name največ vplivali, zaradi tega, ker se mi je zdelo, da je v življenju pomembno, da ti nekaj poveš skozi tisto, kar pač daš ljudem. In to so lahko samo tvoja doživetja, tvoja razmišljanja, tvoje življenje, zgodbe – lahko tudi od koga drugega. Ampak vedno sem prihajal nazaj k tem zgodbam. Tako da nekako se je moja glasba začela graditi skoraj kot en dnevnik. Ko sem prežvečil eno doživetje, sem ga lepo napisal v en tekst …”
Aleksander Mežek, pogovor za Pesem v žepu
Aleksander Mežek poleg tradicionalnega koncerta v Vrbi letos z isto zasedbo pripravlja še en večji koncert, ki bo jeseni v ljubljanski Operi, z njim pa bo zaznamoval praznovanje svojega sedemdesetega rojstnega dne.
Z nami se pogovarja koroški kantavtor Milan Kamnik, ki s seboj v žepu prinaša svoj deveti album »A še 'mam sploh pravico?«. Realistične pripovedi iz njegovih pesmi največkrat zazvenijo v njegovem domačem narečju, medtem ko po glasbeni plati ostajajo zveste ameriškim zgledom, še posebno countryju. V pogovoru se nam pridružuje tudi Milanova hči Mojca, violistka in soavtorica aranžmajev za večino pesmi na plošči.
Tokrat je z nami duo Okustični, ki ga sestavljata izkušena glasbenika Karin Zemljič in Mate Bro. Lani jeseni je izšel njun prvenec »Enkratna, neponovljiva«, na katerem sta združila moči z Jadranko Juras. Avtorske pesmi (in ena priredba) obravnavajo življenje s stališča posameznika, ki se zaveda svojih šibkejših plati in se jih trudi presegati. Pesmi po glasbeni plati poleg spevnosti ponudijo tudi prostor za virtuoznost ter tako izkoristijo sposobnosti vseh vpletenih glasbenikov, kljub vsebinski, instrumentalni in zvrstni raznolikosti pa na plošči zazvenijo kot celota.
Počeni Škafi so ulična swing zasedba iz Ljubljane, ki so navdih za novi album »Dunaj« našli v francoskem šansonu. Pesmi s premišljenimi besedili in igrivo glasbeno interpretacijo nam bosta približala večinska avtorja pesmi na plošči: Marjeta Prudič in Jernej Juren.
V preteklih tednih, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, smo se v Pesmi v žepu posvetili pogovorom o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Z nami so bili kantavtorja Jani Kovačič in Robert Petan, glasbeni producent Tone Jurca in glasbeni duo Bilbi in Gregor Stermecki. Poslušali smo nekatere nove, pa tudi mnoge starejše pesmi, ob njih pa smo raziskovali različne vloge glasbe v povezavi z družbo. Ob tem so se odprla nekatera vprašanja, ki bodo verjetno še lep čas ostajala aktualna. V zadnji oddaji se bomo ozrli nazaj, obenem pa ugibali, kaj bi lahko prinesla glasbena prihodnost …
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V peti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nam svoje soočanje z aktualnimi družbenimi in glasbenimi izzivi razkrivata Bilbi in Gregor Stermecki.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V drugi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nas razvedrijo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, na daljavo pa je z nami kantavtor Robert Petan.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.
V Pesmi v žepu bomo poslušali drugi album zasedbe Brest & Vesna Zornik. Njihova glasbena zgodba se je začela kot kreativni izraz dvojine pesnice Kristine Kočan in kitarista Sama Šalamona. Nova plošča se odmika od začetnega poprocka ter skozi glasbeno večplastnost ilustrira pesniške svetove Kristine Kočan. O plošči nam bo spregovoril avtor glasbe, kitarist in vodja skupine Samo Šalamon.
Pesem v žepu tokrat posvečamo pred kratkim preminulemu prleškemu pesniku Marku Kočarju. Avtor številnih besedil v knjižnem jeziku in narečju je vse od svojih študentskih let sodeloval z glasbeniki, njegove pesmi so tako zaživele v različnih zvrsteh zabavne glasbe. Be radio, ansambel Štrk, Štajerskih sedem, Kalamari, Ethnotrip in nenazadnje kantavtor Tadej Vesenjak – to je le nekaj imen glasbenikov, ki so se našli v njegovih besedilih in jih tudi uglasbili. O Marku Kočarju bosta spregovorila Tadej Vesenjak in pevka skupine Ethnotrip Tjaša Šimonka Kavaš.
V Pesmi v žepu se bosta tokrat prepletli plesna glasba izpred stoletja in sodobnost: skupina Manouche s tretjo ploščo nadaljuje z ustvarjanjem sproščenega plesnega vzdušja, ki ga je zastavila s ploščama Kje si lubi (2012) in Stisn se k men (2014). O novem albumu Kavalir nam bo spregovoril kitarist in vodja skupine Robert Pikl.
Nokturno žlahtnih duš je nova plošča šansonjerke Vite Mavrič. Izhodišče za njen nastanek so bile pesmi Arsena Dedića, Vita pa je album ustvarila skupaj s skladateljem in pianistom Jako Puciharjem. Minimalistični preplet šansona in jazza se vsebinsko dotakne izgubljenih in v spominih vedno znova prerojenih ljubezni.
Letošnji festival MENT bo med 5. in 7. februarjem gostil več kot osemdeset nastopajočih, odvijal se bo na štirinajstih prizoriščih in kot vsako leto obiskovalce povabil k poslušanju nekaterih znanih, še bolj pa tistih malo manj znanih, mladih glasbenikov, za katere je nastop na festivalu priložnost, da si utrejo pot na odre v Sloveniji in tujini. O festivalu MENT se pogovarjamo z enim od organizatorjev, Andražem Kajzerjem.
»Orfej iz pekla« je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.
V Pesmi v žepu se nam bo pridružil Drago Mislej Mef s ploščo »Ma ne že spet«. Avtor brez števila pesmi za mnoge slovenske glasbenike se dobro znajde tudi kot kantavtor, čeprav samega sebe vidi predvsem kot rokerja, ob vsem tem pa mu je najpomembneje, da njegove pesmi pripovedujejo zgodbe.
Vlado Kreslin s svojim novim albumom »Kaj naj ti prinesem, draga« dokazuje, da mu idej za pesmi še zdaleč ne zmanjkuje. Plošča je – tudi po zaslugi različnih sodelovanj – zvočno in vsebinsko pisana, vendar vse pesmi nosijo značilni pečat Kreslinove melanholične poetike, ki se rada znajde nekje na pol poti med preteklostjo in sedanjostjo.
Samuel Lucas, pevec s skoraj tridesetimi leti odrskih izkušenj, se z novo ploščo podaja na področje idejnega in glasbenega avtorstva. Album "Sebe dajem" bi lahko žanrsko označili kot poprock, v katerem je zaslediti primesi bluesa, funka, jazza in še česa, za kar imajo zasluge tudi sodelujoči glasbeniki, pisanja besedil pa so se poleg Samuela Lucasa lotili Rok Lunaček, Igor Pirkovič, Teo Collori, Dean Bakić in Amir Karalić.
Pisateljica in pesnica Alma Karlin je svojo pot okrog sveta pričela točno pred stotimi leti. Njeno potovanje ni bilo le fizična, ampak tudi duhovna, mistična izkušnja, ki se je na novi plošči Nike Solce zdaj prelila v glasbo. Album »Ko duše pokličem« prinaša prevode Alminih pesmi, sodelujoči glasbeniki pa vsak na svoj način odpeljejo v Almine skrite svetove.
V Pesmi v žepu bo zazvenela uglasbena poezija Ferija Lainščka. Že sedem let jo uglasblja kantavtorica Ditka, ki nam bo predstavila novo ploščo »Ne bodi, kar nisi«, že tretjo z Lainščkovo poezijo. Pri ustvarjanju glasbe za ploščo je sledila svojemu glasu, ki še posebno lepo zazveni v nežnih, melanholičnih baladah, uravnotežila pa jih je z nekaj živahnejšimi, igrivimi pop skladbami, po kakršnih jo poslušalci dobro poznajo že od prej.
Neveljaven email naslov