Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nalezljive pesmi 1 - Jani Kovačič: Vsakega človeka je vsaj za eno pesem

02.04.2020

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.

Nalezljive pesmi, 1. del

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.

 

Glasba je bila že nekoč nepogrešljiva spremljevalka življenja – že v antičnih časih so potujoči pevci preko svojih pesmi prinašali novice, obenem pa tudi vrednote in sporočila neke družbe. Aktualne družbene spremembe v teh dneh občutimo tudi v glasbi, ki je, predvsem v svoji živi obliki, marsikje utihnila; glasbeniki so ostali brez dela, poslušalci pa brez koncertov.

“Zdaj, ko nimamo več možnosti hoditi na žive koncerte, se nam zdi, da jih pogrešamo. Čeprav mogoče drugače nihče ne bi šel na koncert, zdaj pa se mu kar naenkrat zazdi, da mu je ta svoboda kršena – zdaj bi pa ljudje šli na koncert. Saj potem, ko bodo imeli priliko, verjetno ne bodo šli, ampak ravno ta občutek, da lahko greš, je zdaj nekako skenslan, kot bi rekla naša mladina.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Nekateri ustvarjalci so se na dogajanje odzvali z ustvarjanjem novih pesmi in objavljanjem na spletu, kar pa ne more nadomestiti živega stika s poslušalci:

“Umetnosti ni brez publike. Vse skupaj potem izpade kot en egotrip … Človek posname, zato da bi potem doživel odziv; ker si da mir, se zbere, skoncentrira in nekaj hoče povedati, ampak brez odziva publike tudi na posnetek je vse skupaj dosti nesmiselno početje. Če pa je publika prisotna, je pa ta dialog takoj vzpostavljen in v par minutah že veš, kako je s tvojim komadom, a stojiš za njim ali ne. … Zato je seveda tu velik problem za posneto glasbo, kakšen dejansko ima odziv. A ni to samo neka manipulacija, a ni morda samo nek videz, neka tonska iluzija, ki jo gojimo, zato da sebe potolažimo, ker do ljudi itak ne moremo in niti ne vemo, kaj mislijo. Zato je seveda direkten nastop tisto pravo.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Jani Kovačič se že od začetkov svojega kantavtorskega ustvarjanja v središče svojih pesmi postavlja zgodbe posameznikov. Pravi, da je “vsakega človeka vsaj za eno pesem”. In v teh dneh to pride še bolj do izraza:

“Dobro tega, kar se dogaja, je, da je spet postal junak slehernik. Se pravi ta vsakdanji človek, ki skrbi, da to življenje teče. Zdravniki, prodajalci, smetarji – vse to kar naenkrat vidiš, da so ti dosti bolj pomembni kot razne filmske zvezde, glasbeniki … Kar naenkrat vidimo, kdo je pravi junak tega življenja – in to je dobro. Glasbeniki in igralci – vsi ti, ki se v javnosti kažejo kot zvezde, se morajo kar malo zamisliti, da dosti manj pametnega počnejo v življenju kot en smetar.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Ali bi morali potem v teh časih pozabiti na kulturo in dati prednost preživetju?

“Ne ne ne, obratno … Ravno to je tisto, kar želimo – ne pozabiti na posameznika, a hkrati stalno plemenititi, bogatiti ta naš vsakdan. Tukaj pa je kultura nezamenljiva, umetnost kot nekako vrh vsega pa tista, ki išče, razlaga ljudem, pojasnjuje stvari, ki si jih morda želijo, slutijo ali pa samo razmišljajo o tem. In ravno umetnost jim polaga te misli že izoblikovane, bolj jasno, zato da je njihovo življenje lepše.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu


Pesem v žepu

241 epizod


Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.

Nalezljive pesmi 1 - Jani Kovačič: Vsakega človeka je vsaj za eno pesem

02.04.2020

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.

Nalezljive pesmi, 1. del

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.

 

Glasba je bila že nekoč nepogrešljiva spremljevalka življenja – že v antičnih časih so potujoči pevci preko svojih pesmi prinašali novice, obenem pa tudi vrednote in sporočila neke družbe. Aktualne družbene spremembe v teh dneh občutimo tudi v glasbi, ki je, predvsem v svoji živi obliki, marsikje utihnila; glasbeniki so ostali brez dela, poslušalci pa brez koncertov.

“Zdaj, ko nimamo več možnosti hoditi na žive koncerte, se nam zdi, da jih pogrešamo. Čeprav mogoče drugače nihče ne bi šel na koncert, zdaj pa se mu kar naenkrat zazdi, da mu je ta svoboda kršena – zdaj bi pa ljudje šli na koncert. Saj potem, ko bodo imeli priliko, verjetno ne bodo šli, ampak ravno ta občutek, da lahko greš, je zdaj nekako skenslan, kot bi rekla naša mladina.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Nekateri ustvarjalci so se na dogajanje odzvali z ustvarjanjem novih pesmi in objavljanjem na spletu, kar pa ne more nadomestiti živega stika s poslušalci:

“Umetnosti ni brez publike. Vse skupaj potem izpade kot en egotrip … Človek posname, zato da bi potem doživel odziv; ker si da mir, se zbere, skoncentrira in nekaj hoče povedati, ampak brez odziva publike tudi na posnetek je vse skupaj dosti nesmiselno početje. Če pa je publika prisotna, je pa ta dialog takoj vzpostavljen in v par minutah že veš, kako je s tvojim komadom, a stojiš za njim ali ne. … Zato je seveda tu velik problem za posneto glasbo, kakšen dejansko ima odziv. A ni to samo neka manipulacija, a ni morda samo nek videz, neka tonska iluzija, ki jo gojimo, zato da sebe potolažimo, ker do ljudi itak ne moremo in niti ne vemo, kaj mislijo. Zato je seveda direkten nastop tisto pravo.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Jani Kovačič se že od začetkov svojega kantavtorskega ustvarjanja v središče svojih pesmi postavlja zgodbe posameznikov. Pravi, da je “vsakega človeka vsaj za eno pesem”. In v teh dneh to pride še bolj do izraza:

“Dobro tega, kar se dogaja, je, da je spet postal junak slehernik. Se pravi ta vsakdanji človek, ki skrbi, da to življenje teče. Zdravniki, prodajalci, smetarji – vse to kar naenkrat vidiš, da so ti dosti bolj pomembni kot razne filmske zvezde, glasbeniki … Kar naenkrat vidimo, kdo je pravi junak tega življenja – in to je dobro. Glasbeniki in igralci – vsi ti, ki se v javnosti kažejo kot zvezde, se morajo kar malo zamisliti, da dosti manj pametnega počnejo v življenju kot en smetar.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Ali bi morali potem v teh časih pozabiti na kulturo in dati prednost preživetju?

“Ne ne ne, obratno … Ravno to je tisto, kar želimo – ne pozabiti na posameznika, a hkrati stalno plemenititi, bogatiti ta naš vsakdan. Tukaj pa je kultura nezamenljiva, umetnost kot nekako vrh vsega pa tista, ki išče, razlaga ljudem, pojasnjuje stvari, ki si jih morda želijo, slutijo ali pa samo razmišljajo o tem. In ravno umetnost jim polaga te misli že izoblikovane, bolj jasno, zato da je njihovo življenje lepše.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu


15.11.2018

16. Kantfest, post festum, 1. del

Letošnji 16. Kantfest International 2018 je na oder Kulturnega doma Ruše znova prinesel slovenske in tuje kantavtorske pesmi, trije nastopajoči pa so prejeli tudi nagrade – zlato, srebrno in bronasto kanto. Festivalske utrinke, pogovor z zmagovalci in komentar člana strokovne žirije Adija Smolarja poslušamo v dveh zaporednih Pesmih v žepu. Tokrat je na vrsti prvi del.


08.11.2018

16. festival Kantfest International 2018

Vse od leta 2003 se v Rušah odvija Kantfest, mednarodni festival kantavtorske glasbe. Na njem se predstavljajo bolj ali manj neznani ustvarjalci, ki se potegujejo za festivalske nagrade – kante. Dogajanje pokrivamo tudi na Prvem, kjer vam bomo v naslednjih dneh in tednih ponudili več festivalskih utrinkov in komentarjev. Še pred samim dogajanjem pa smo v Pesem v žepu povabili organizatorja festivala Petra Andreja, s katerim se je pogovarjal sodelavec RTV centra Maribor, urednik Gregor Stermecki.


01.11.2018

O življenju in še čem

Življenje, pa tudi minevanje vsak od nas doživlja nekoliko drugače. To se zrcali tudi v pesmih, ki smo jih izbrali za tokratno oddajo. Poslušamo preplet kantavtorstva, šansona in uglasbene poezije.


18.10.2018

Nanine pesmi

Nanine pesmi so pesmi, ki jih je za svojo vnukinjo Nano napisal Frane Milčinski – Ježek. Te dni so se zložile v glasbeno slikanico, ob spremljavi številnih glasbenih ustvarjalcev pa jih odpoje prav tista Nana, za katero so nastale: Nana Milčinski.


11.10.2018

Čedahuči

Člani skupine Čedahuči predstavljajo svojo drugo ploščo Svetilnik. Kam jih je vodila pot vse od Severnice (2014) pa do danes, katerim simbolom so sledili in kaj vse so odkrili v svojem iskanju desetih novih pesmi, nam v imenu benda zaupata Blaž Učakar in Matjaž Jakin.


27.09.2018

Imset

Domžalski rokerji Imset nam v Pesmi v žepu predstavljajo svoj prvenec "Persona".


20.09.2018

Orkestrada

Poslušamo drugi album zasedbe Orkestrada: "Utrip", ki nosi naslov po njihovi zmagovalni skladbi s Festivala slovenskega šansona leta 2013. Ploščo nam predstavlja pevka Rada Kikelj Drašler.


13.09.2018

Ethnotrip

Poslušamo tretjo ploščo "Preden se zdani" prekmurske skupine Ethnotrip, ki po dveh albumih s priredbami ljudskih pesmi prinaša dvanajst novih, avtorskih pesmi. Predstavljata nam jih pevka Tjaša Šimonka in violinist Miha Kavaš.


06.09.2018

Buh

S svojo zasedbo Buh in istoimensko kantavtorsko ploščo se nam v tokratni oddaji predstavlja multiinštrumentalist Uroš Buh.


30.08.2018

Ščepec šansona

V zadnji poletni izdaji Pesmi v žepu se ustavljamo pri šansonu in poslušamo dve plošči domačih zasedb: "Stroj za sušenje solz" skupine Počeni škafi in "Divji zahod" dua Drajnarjuva vampa.


16.08.2018

Mlada scena

Tokratna Pesem v žepu je pisana na kožo predvsem mlajši generaciji. Poslušamo namreč pesmi skupin Koala Voice, Matter in MRFY.


09.08.2018

Uglasbitve poezije

Besedo tokrat prevzema uglasbena poezija, izpostavljamo namreč tri plošče: "Zatópató" (Erika Vouk, glasba Peter Andrej), "Vrvohodci" (Magdalena Svetina Terčon, Simona Solina in Albert Halász, glasba Duo Ponte) ter "Melodije zamolčanih besed" (Borut Gombač, glasba Marko Grobler).


02.08.2018

Akustika in blues

Nadaljujemo poletni prelet nove slovenske kantavtorske in avtorske glasbe. Tokrat jadramo po akustiki in bluesu, poslušamo namreč nekaj pesmi s plošč "Nova nebesa" Lačnega Franza in "Wacky Blues Professors" Prismojenih profesorjev bluesa.


26.07.2018

Uglašeno z naravo

Tokrat poslušamo plošči "Tiha misel" Nike Solce ter "Ko se ustavi čas" skupine Junema. Skupna točka obeh albumov je narava, ki lahko ponuja zatočišče pred urbanim vsakdanom, hkrati pa predstavlja tudi način življenja.


19.07.2018

Kantfest

V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem - v juliju in avgustu pregledujemo dogajanje v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi v zadnjem letu. Tokrat se bomo ustavili pri festivalu Kantfest, poslušali nekaj pesmi z lanskega festivalskega večera ter spregovorili o pričakovanjih in željah glede letošnjega, 16. Kantfesta.


12.07.2018

Urbani zvoki

V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem - v juliju in avgustu pregledujemo dogajanje v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi v zadnjem letu. Tokrat so na vrsti Hamo & Tribute 2 Love s ploščo 3P in Primož Žižek oziroma Erik Platon s ploščo Ekonomsko-propagandni pop.


05.07.2018

Novi kantavtorski podvigi

V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem in bomo naslednja dva meseca izkoristili za pregled dogajanja v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi. Tokrat sta na vrsti dva kantavtorja: Luka Gluvić in Uroš Buh.


28.06.2018

Aleksander Mežek

V Pesmi v žepu je tokrat z nami Aleksander Mežek, ki letos praznuje 70 let, glasbo pa ustvarja že dobrega pol stoletja. Spregovoril bo o svojem pisanju pesmi, sodelovanjih in še marsičem, slišali pa bomo tudi katero od njegovih manj znanih melodij.


21.06.2018

Junema

V tokratni oddaji nam svoj prvenec »Ko se ustavi čas« predstavlja ljubljanska zasedba Junema. Njeni člani ustvarjajo glasbo, ki je žanrsko pisana, a hkrati preprosta in nevsiljiva – tako kot narava, s katero se čutijo močno povezani. Z nami se pogovarjata pevka Neža Trošt in kitarist ter avtor besedil Luka Snoj.


14.06.2018

O kantavtorjih in Kantfestu

V Pesmi v žepu veliko pozornosti posvečamo slovenski kantavtorski glasbi: predstavljamo novosti in poslušamo pesmi iz kantavtorske zakladnice. Tokratno oddajo pa bomo namenili nekaterim aktualnim vprašanjem – in odgovore zanje je najbolje poiskati pri ustvarjalcu, ki je v kantavtorsko sceno neposredno vpleten že dolgo časa. Zato smo k pogovoru povabili kantavtorja in pesnika Petra Andreja, ki vse od leta 2003 vodi festival Kantfest International.


Stran 12 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov