Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nalezljive pesmi 1 - Jani Kovačič: Vsakega človeka je vsaj za eno pesem

02.04.2020

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.

Nalezljive pesmi, 1. del

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.

 

Glasba je bila že nekoč nepogrešljiva spremljevalka življenja – že v antičnih časih so potujoči pevci preko svojih pesmi prinašali novice, obenem pa tudi vrednote in sporočila neke družbe. Aktualne družbene spremembe v teh dneh občutimo tudi v glasbi, ki je, predvsem v svoji živi obliki, marsikje utihnila; glasbeniki so ostali brez dela, poslušalci pa brez koncertov.

“Zdaj, ko nimamo več možnosti hoditi na žive koncerte, se nam zdi, da jih pogrešamo. Čeprav mogoče drugače nihče ne bi šel na koncert, zdaj pa se mu kar naenkrat zazdi, da mu je ta svoboda kršena – zdaj bi pa ljudje šli na koncert. Saj potem, ko bodo imeli priliko, verjetno ne bodo šli, ampak ravno ta občutek, da lahko greš, je zdaj nekako skenslan, kot bi rekla naša mladina.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Nekateri ustvarjalci so se na dogajanje odzvali z ustvarjanjem novih pesmi in objavljanjem na spletu, kar pa ne more nadomestiti živega stika s poslušalci:

“Umetnosti ni brez publike. Vse skupaj potem izpade kot en egotrip … Človek posname, zato da bi potem doživel odziv; ker si da mir, se zbere, skoncentrira in nekaj hoče povedati, ampak brez odziva publike tudi na posnetek je vse skupaj dosti nesmiselno početje. Če pa je publika prisotna, je pa ta dialog takoj vzpostavljen in v par minutah že veš, kako je s tvojim komadom, a stojiš za njim ali ne. … Zato je seveda tu velik problem za posneto glasbo, kakšen dejansko ima odziv. A ni to samo neka manipulacija, a ni morda samo nek videz, neka tonska iluzija, ki jo gojimo, zato da sebe potolažimo, ker do ljudi itak ne moremo in niti ne vemo, kaj mislijo. Zato je seveda direkten nastop tisto pravo.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Jani Kovačič se že od začetkov svojega kantavtorskega ustvarjanja v središče svojih pesmi postavlja zgodbe posameznikov. Pravi, da je “vsakega človeka vsaj za eno pesem”. In v teh dneh to pride še bolj do izraza:

“Dobro tega, kar se dogaja, je, da je spet postal junak slehernik. Se pravi ta vsakdanji človek, ki skrbi, da to življenje teče. Zdravniki, prodajalci, smetarji – vse to kar naenkrat vidiš, da so ti dosti bolj pomembni kot razne filmske zvezde, glasbeniki … Kar naenkrat vidimo, kdo je pravi junak tega življenja – in to je dobro. Glasbeniki in igralci – vsi ti, ki se v javnosti kažejo kot zvezde, se morajo kar malo zamisliti, da dosti manj pametnega počnejo v življenju kot en smetar.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Ali bi morali potem v teh časih pozabiti na kulturo in dati prednost preživetju?

“Ne ne ne, obratno … Ravno to je tisto, kar želimo – ne pozabiti na posameznika, a hkrati stalno plemenititi, bogatiti ta naš vsakdan. Tukaj pa je kultura nezamenljiva, umetnost kot nekako vrh vsega pa tista, ki išče, razlaga ljudem, pojasnjuje stvari, ki si jih morda želijo, slutijo ali pa samo razmišljajo o tem. In ravno umetnost jim polaga te misli že izoblikovane, bolj jasno, zato da je njihovo življenje lepše.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu


Pesem v žepu

241 epizod


Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.

Nalezljive pesmi 1 - Jani Kovačič: Vsakega človeka je vsaj za eno pesem

02.04.2020

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.

Nalezljive pesmi, 1. del

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.

 

Glasba je bila že nekoč nepogrešljiva spremljevalka življenja – že v antičnih časih so potujoči pevci preko svojih pesmi prinašali novice, obenem pa tudi vrednote in sporočila neke družbe. Aktualne družbene spremembe v teh dneh občutimo tudi v glasbi, ki je, predvsem v svoji živi obliki, marsikje utihnila; glasbeniki so ostali brez dela, poslušalci pa brez koncertov.

“Zdaj, ko nimamo več možnosti hoditi na žive koncerte, se nam zdi, da jih pogrešamo. Čeprav mogoče drugače nihče ne bi šel na koncert, zdaj pa se mu kar naenkrat zazdi, da mu je ta svoboda kršena – zdaj bi pa ljudje šli na koncert. Saj potem, ko bodo imeli priliko, verjetno ne bodo šli, ampak ravno ta občutek, da lahko greš, je zdaj nekako skenslan, kot bi rekla naša mladina.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Nekateri ustvarjalci so se na dogajanje odzvali z ustvarjanjem novih pesmi in objavljanjem na spletu, kar pa ne more nadomestiti živega stika s poslušalci:

“Umetnosti ni brez publike. Vse skupaj potem izpade kot en egotrip … Človek posname, zato da bi potem doživel odziv; ker si da mir, se zbere, skoncentrira in nekaj hoče povedati, ampak brez odziva publike tudi na posnetek je vse skupaj dosti nesmiselno početje. Če pa je publika prisotna, je pa ta dialog takoj vzpostavljen in v par minutah že veš, kako je s tvojim komadom, a stojiš za njim ali ne. … Zato je seveda tu velik problem za posneto glasbo, kakšen dejansko ima odziv. A ni to samo neka manipulacija, a ni morda samo nek videz, neka tonska iluzija, ki jo gojimo, zato da sebe potolažimo, ker do ljudi itak ne moremo in niti ne vemo, kaj mislijo. Zato je seveda direkten nastop tisto pravo.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Jani Kovačič se že od začetkov svojega kantavtorskega ustvarjanja v središče svojih pesmi postavlja zgodbe posameznikov. Pravi, da je “vsakega človeka vsaj za eno pesem”. In v teh dneh to pride še bolj do izraza:

“Dobro tega, kar se dogaja, je, da je spet postal junak slehernik. Se pravi ta vsakdanji človek, ki skrbi, da to življenje teče. Zdravniki, prodajalci, smetarji – vse to kar naenkrat vidiš, da so ti dosti bolj pomembni kot razne filmske zvezde, glasbeniki … Kar naenkrat vidimo, kdo je pravi junak tega življenja – in to je dobro. Glasbeniki in igralci – vsi ti, ki se v javnosti kažejo kot zvezde, se morajo kar malo zamisliti, da dosti manj pametnega počnejo v življenju kot en smetar.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu

 

Ali bi morali potem v teh časih pozabiti na kulturo in dati prednost preživetju?

“Ne ne ne, obratno … Ravno to je tisto, kar želimo – ne pozabiti na posameznika, a hkrati stalno plemenititi, bogatiti ta naš vsakdan. Tukaj pa je kultura nezamenljiva, umetnost kot nekako vrh vsega pa tista, ki išče, razlaga ljudem, pojasnjuje stvari, ki si jih morda želijo, slutijo ali pa samo razmišljajo o tem. In ravno umetnost jim polaga te misli že izoblikovane, bolj jasno, zato da je njihovo življenje lepše.”

Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu


09.08.2023

Poletni utrip 6: bossa nova po slovensko

Utrip tokratne Pesmi v žepu bodo narekovali ritmi brazilske bossa nove. V slovenščini, seveda. Poslušali bomo izbrane avtorske in prirejene skladbe v izvedbi zasedb Bossa de Novo in BosaZnova ter kantavtorice Sandre Erpe.


03.08.2023

Poletni utrip 5: od rapa do šansona

V tokratnem zvrstno pisanem kantavtorskem izboru znova povabimo na letošnji 21. Kantfest in poslušamo lanskega prejemnika srebrne kante Mišela Ristova - Ama, zapoje nam Iztok Mlakar z Big Bandom RTV Slovenija, nato pa se posvetimo albumu »Kontra-Alba«, na katerem sta Vita Mavrič in Jaka Pucihar predstavila izbrane manj znane pesmi Janija Kovačiča.


26.07.2023

Poletni utrip 4: Tu sem doma

V Pesmi v žepu se najprej ustavimo na Obali, kjer poslušamo Draga Misleja Mefa in Rudija Bučarja, nato pa odpotujemo na festival Novomeško poletje na nastop Aleksandra Mežka. Aleksander nam premierno predstavi »Cloonaholly«, pesem »Tu sem doma« v angleškem jeziku, ki jo je posnel v duetu s škotskim glasbenikom Ianom Bruceom. Z nami spregovorita tudi organizatorja festivala Novomeško poletje Anja Pavlin in Igor Ilić.


20.07.2023

Poletni utrip 3: kantavtorski izbor

Žgoči sončni žarki in nepredvidljivi nevihtni oblaki, svežina rečnega toka, šelestenje drevesnih krošenj in šum morskih valov. Poletna impresija bo usmerjala potek današnje kantavtorske Pesmi v žepu, s svojimi pesmimi bodo z nami Nika Solce, Marko Grobler, Andraž Polič, Marko Brecelj in Tomaž Pengov.


12.07.2023

Poletni utrip 2: Ajda Stina Turek: Trauma

V drugem Poletnem utripu se ustavimo pri domači avtorici in izvajalki ter njeni novi mali plošči. Pevka Ajda Stina Turek se na EP-albumu »Trauma« loteva ozaveščanja o težavah duševnega zdravja, ki se je v zadnjih letih (predvsem po zaslugi epidemije koronavirusa) še posebej pri mladih precej poslabšalo. Album je nastal v okviru Ajdinega magistrskega študija na Berkleeju v Valencii, v štirih pesmih pa se je avtorica poleg pisanja in petja prvič lotila tudi glasbene produkcije.


06.07.2023

Poletni utrip 1: vabilo na Kantfest

Prva poletna Pesem v žepu vas najprej povabi različne kantavtorske koncerte po vsej Sloveniji, nato pa se ustavimo pri razpisu za letošnji 21. kantavtorski festival Kantfest International 2023. Prijave so odprte do 12. julija, nastopajoči pa si bodo 11. avgusta v Rušah poskušali priboriti zlato, srebrno ali bronasto kanto. Nad Kantfestom vse od začetka bdi kantavtor in pesnik Peter Andrej, s katerim spregovorimo o dvajsetih preteklih in prihajajočem enaindvajsetem festivalu.


01.06.2023

Si še želimo odkrivati novo kakovostno slovensko glasbo?

Upamo, da je to vprašanje zgolj retorično, pa vendarle je lebdelo v zraku med pogovorom, ki je nastajal za tokratno Pesem v žepu. V središču bosta založba oziroma ustvarjalno polje Celinka in njen festival Godibodi, ki letos že šestnajstič po vrsti predstavlja nove glasbene projekte in izdaje. Z nami se pogovarja glasbenik in skladatelj ter umetniški vodja založbe in festivala Janez Dovč, pogovor pa prepletemo z glasbo nekaterih ustvarjalcev, ki so v preteklih letih sodelovali z založbo in nastopili na festivalu Godibodi: Sounds of Slovenia, Robert Petan, Počeni Škafi, Rudi Bučar, Katice, Lamai, Bilbi, Volk Folk, Elevators in Nula Kelvina.


24.05.2023

Sprehod po zakulisju predizborov Festivala slovenskega šansona 2023

Festival slovenskega šansona se je v prvi polovici maja vrnil na slovenske odre. V Kulturnem domu Krško in Gledališču Park Murska Sobota se je predstavila izbrana dvajseterica nastopajočih, ki so nam takoj po nastopih zaupali svoje vtise: Tomaž Hostnik, Irena Gantar, Ana Vipotnik, Laura Krajnc, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dejan Dimec, Kaya Tokuhisa, Klemen Smolej, Ana Maria Mitić, Anja Strajnar, Boštjan Rous, Veronika Nikolovska, Mihael Lajlar, Andrejka Možina, Andrej Tomšič, Anja Hrastovšek, Primož Vidovič, Ana Mezgec in Jure Ivanušič. Poglede na festival so z nami delili tudi člani strokovne žirije: Jadranka Juras, Barbara Šinigoj, Gregor Stermecki, Miha Zor in Vlado Žabot.


11.05.2023

Utrinki s kantavtorskih koncertov

V Pesmi v žepu se tokrat odpravljamo na kantavtorske koncerte iz bližnje in nekoliko bolj oddaljene preteklosti. Zapeli in zaigrali nam bodo Robert Petan, Tomaž Pengov, Vlado Kreslin in Momento Cigano, Hostnik pa Krečič, Vita Mavrič in Iztok Mlakar.


26.04.2023

Kantavtorski glas upora

Pesem, še posebno kantavtorska pesem, je nosilka sporočil. Tudi takšnih z uporniško držo, ki želijo povezati podobno misleče posameznike in skupine ali zbosti tiste, ki so na drugi strani. A tokrat v središču naše pozornosti ne bodo angažirane, protestne pesmi, ki premikajo množice. Glas upora se lahko namreč v pesem ujame tudi na druge načine: kot spomin na preteklost, kot reakcija na sedanjost in nenazadnje kot obet – ali svarilo – na poti v prihodnost.


19.04.2023

KiKi: KRiKi

Laetitia Pohl je v vsakdanjem življenju študentka dramaturgije, na glasbenem odru pa se prelevi v lik KiKi, na videz naivne punčke, ki odraslim postreže z neprijetnimi vprašanji. Na kantavtorskem prvencu »KRiKi« nam v tesnobnem glasbenem vzdušju skozi trinajst pesmi posreduje svoj pogled na izzive odraščanja v današnjem svetu.


12.04.2023

Same babe in samospevci: Vse živo!

Pred dvajsetimi leti se je na literarnih večerjah v gostišču pri Pavli sestajala družba dobrodušnih src in zverinskih krikov, ki je prebirala poezijo različnih avtorjev – in lepega dne spomladi leta 2003 so na vrsto prišle pesmi Janeza Menarta. Zanje bi se menda spodobilo, da se jih tudi uglasbi, je razmišljal Viki Baba, poklical še tri glasbenike in rodila se je zasedba Same babe. V naslednjih dveh desetletjih je skupina prispevala nekaj ključnih kamenčkov v mozaik slovenskega šansona. Zadnjega, kot kaže, dodaja zdaj, kot poklon pokojnemu vodji zasedbe Vikiju. Ploščo »Vse živo! Same babe in samospevci« nam v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: vokalist Miha Nemanič in bobnar Uroš Buh.


29.03.2023

Giorgio Gaberščik: od popevk do teatrskih pesmi

V Pesmi v žepu se bomo danes ozrli čez mejo, v sosednjo Italijo, kjer je od konca petdesetih let pa vse do preloma tisočletja ustvarjal Giorgio Gaber, sin tržaškega Slovenca, ki je kariero začel kot popevkar in zaslovel na San Remu, nadaljeval na televiziji in se skozi leta prelevil v izrazito družbenokritičnega kantavtorja, avtorja konceptualnih glasbenogledaliških predstav. Njegov opus nam bosta v slovenščini približala Jani Kovačič in Miran Košuta, avtorja nove knjigozvočnice »Giorgio Gaber(ščik): od popevk do teatrskih pesmi«.


23.03.2023

Balladero: Neon srce

V Pesmi v žepu predstavljamo novo ploščo »Neon srce« klavirskega kantavtorja Balladera, ki se po dobrem desetletju ustvarjanja pretežno v angleščini zdaj vrača k slovenskem jeziku. Dominik Bagola - Balladero se na albumu loteva predvsem ljubezenske tematike, dopolnjene z različnimi življenjskimi spoznanji, njegove pesmi pa bogatijo številna sodelovanja domačih in tujih glasbenikov. Skupaj z njimi v enajstih pesmih splete zvrstno pisano glasbeno zgodbo, v kateri pa po iskrenosti in neposrednosti vendarle najbolj izstopajo prav balade.


15.03.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 4. del: spremljava vsakdanjega življenja

Zadnje tedne smo v Pesmi v žepu posvetili slovenskim šansonom, ki ste jih lahko slišali na devetih Festivalih slovenskega šansona med letoma 2001 in 2013. Raziskovali smo, kakšen je lahko slovenski šanson in katere lastnosti ga lahko delajo izstopajočega, unikatnega. V zadnji od štirih oddaj iz cikla se nekoliko odmaknemo od analiz in primerjav ter vam v poslušanje ponudimo nekaj šansonov, ki nam iz različnih razlogov lahko vsak po svoje obogatijo naš vsakdan. Izvajajo jih Katja Šulc, Tomaž Domicelj, Franc Vezela, Jana Kvas in Uglašena Riba, Marko Boh in Skupina samo za to priložnost ter Ezl Ek.


08.03.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 3. del: drznost in neposrednost

V zadnjih tednih se v Pesmi v žepu posvečamo slovenskemu šansonu. Natančneje, skladbam z devetih Festivalov slovenskega šansona, ki so se odvijali med letoma 2001 in 2013. V današnjem izboru naše raziskovanje nadaljujemo v smeri iskanja posebnosti, drznosti in inovativnosti, še posebej po jezikovni in interpretativni plati. Med tokratnimi izvajalci se znajdejo Same babe, Žabjak trio, Andraž Hribar, Anina Trobec, Jure Ivanušič in zasedba Davany.


02.03.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 2. del: šansonjerski odtenki ljubezni

V Pesmi v žepu brskamo po radijskem arhivu, kjer se nahaja malo več kot sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. V prejšnji oddaji smo se spraševali, kako lahko zveni slovenski šanson, danes pa bomo pogledali, s katerih perspektiv je mogoče pogledati na neko tematiko. Pa vzemimo za primer kar tisto najpogostejšo temo, ki kraljuje v popularni glasbi: ljubezen. Kako se je loti slovenski šanson?


22.02.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 1. del: čar preteklosti, obet prihodnosti

V današnji in prihodnjih Pesmih v žepu bomo pozorno osvetlili delček radijskega arhiva, v katerem se nahaja dobrih sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. Njihovi avtorji oziroma izvajalci so se spopadli z izzivom, da glasbeno zvrst šansona, ki izvira iz srednjeveške Francije, preslikajo v slovensko okolje in ji dodajo svoj individualni pečat. Današnja prva arhivska oddaja bo nakazala razpon od klasičnih šansonov po francoskem zgledu, pa vse do zvrstno precej sodobnejših skladb.


16.02.2023

Zgodba šansona iz Rogaške

V Pesmi v žepu se odpravljamo v Rogaško Slatino, v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je tam odvijal Festival jugoslovanskega šansona. Revijski večeri, na katerih so se družili in predstavljali avtorji in izvajalci iz vse Jugoslavije, so med letoma 1984 in 1990 v naš prostor vnesli obilo novih pesmi s kakovostnimi besedili, podprtimi z izvrstno glasbeno zasnovo in izvedbo. Sprehodili se bomo med snovalci festivala in na uho ujeli nekaj pesmi, ki jih je radio iz Kristalne dvorane zdravilišča v Rogaški Slatini ponesel do poslušalcev.


09.02.2023

Pred novim poglavjem Festivala slovenskega šansona

Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak. Drugo je v začetku novega tisočletja odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. V glasbenem uredništvu Prvega pa zdaj odpiramo novo, tretje poglavje: Festival slovenskega šansona 2023, ki se bo s sklepnim dejanjem 28. oktobra 2023 vrnil tja, kjer se je vse začelo: v Rogaško Slatino.


Stran 3 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov