Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.
Nalezljive pesmi, 3. del
Tone Jurca je na RTV Slovenija glasbeni producent vse od leta 1993. Prve producentske izkušnje si je pridobival pri oddajah Koncert iz naših krajev, ki so potekale živo z različnih prizorišč po vsej Sloveniji, zadnje čase pa zelo aktivno soustvarja podobo oddaje Prva vrsta. Pri svojem delu se srečuje z zelo raznolikimi glasbeniki iz različnih zvrsti, zelo dobro se znajde tudi po tehnični plati, ki se je skozi slaba tri desetletja njegovega dela na RTV Slovenija precej spreminjala. Prehod s snemanja na magnetofonske trakove najprej na digitalne trakove DAT in končno na računalnik po njegovem mnenju ni pretirano vplival na samo bistvo dela:
»Tehnični del mislim da bistva našega dela sploh ni spremenil. Da se recimo več montirati, kot se je tam na traku, ampak tudi smo imeli take mojstre, da smo na traku rezali čisto majhne koščke in montirali skupaj, tako kot zdaj to delamo v računalniku, samo da je bilo takrat to še težje, si moral biti še bolj spreten. Ampak samo bistvo našega dela pa mislim da je praktično nespremenjeno … Moja izkušnja je: bistvo je v tem, kako ekipa funkcionira, kakšna je ekipa – to se pa niti ni tako spremenilo.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
Pravi, da je delo glasbenega producenta podobno porodničarju, ki vodi ekipo, ko nekaj nastaja; ko je njegovo delo opravljeno, posnetek živi svoje življenje. Pri samem snemanju pa je njegova vloga kljub temu nepogrešljiva; še poseben izziv mu predstavlja ustvarjanje živih oddaj, ki se mu zdijo bistvo radijskega dela:
»Pri živi oddaji je drugačen način dela v tem smislu: da veš, da v tistem trenutku moraš biti stoprocentno pri stvari in moraš takrat narediti najboljše, kot se da, ker potem ne moreš popravljati, ker je že šlo v eter. In meni je ta način zelo dober, ker se ustvari večja koncentracija pri ekipi in pri glasbenikih – tudi glasbeniki vedo, da če ne bodo dobro zaigrali v prvo, ne bodo imeli druge možnosti, tako kot recimo pri arhivnem snemanju. In iz tega nastanejo kakšne izvedbe, ki so boljše, kot pa če bi bile take, da veš, da lahko večkrat ponoviš … In iz tega mi je fajn, da sem zraven pri stvareh, ki nastajajo, ko je trenutek, ki ga ujameš, ko nastane neka dobra skladba, dobra izvedba – in si potem ponosen pa jo še večkrat poslušaš pa rečeš: glej, to sem pa jaz bil zraven, ko smo to posneli.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
249 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.
Nalezljive pesmi, 3. del
Tone Jurca je na RTV Slovenija glasbeni producent vse od leta 1993. Prve producentske izkušnje si je pridobival pri oddajah Koncert iz naših krajev, ki so potekale živo z različnih prizorišč po vsej Sloveniji, zadnje čase pa zelo aktivno soustvarja podobo oddaje Prva vrsta. Pri svojem delu se srečuje z zelo raznolikimi glasbeniki iz različnih zvrsti, zelo dobro se znajde tudi po tehnični plati, ki se je skozi slaba tri desetletja njegovega dela na RTV Slovenija precej spreminjala. Prehod s snemanja na magnetofonske trakove najprej na digitalne trakove DAT in končno na računalnik po njegovem mnenju ni pretirano vplival na samo bistvo dela:
»Tehnični del mislim da bistva našega dela sploh ni spremenil. Da se recimo več montirati, kot se je tam na traku, ampak tudi smo imeli take mojstre, da smo na traku rezali čisto majhne koščke in montirali skupaj, tako kot zdaj to delamo v računalniku, samo da je bilo takrat to še težje, si moral biti še bolj spreten. Ampak samo bistvo našega dela pa mislim da je praktično nespremenjeno … Moja izkušnja je: bistvo je v tem, kako ekipa funkcionira, kakšna je ekipa – to se pa niti ni tako spremenilo.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
Pravi, da je delo glasbenega producenta podobno porodničarju, ki vodi ekipo, ko nekaj nastaja; ko je njegovo delo opravljeno, posnetek živi svoje življenje. Pri samem snemanju pa je njegova vloga kljub temu nepogrešljiva; še poseben izziv mu predstavlja ustvarjanje živih oddaj, ki se mu zdijo bistvo radijskega dela:
»Pri živi oddaji je drugačen način dela v tem smislu: da veš, da v tistem trenutku moraš biti stoprocentno pri stvari in moraš takrat narediti najboljše, kot se da, ker potem ne moreš popravljati, ker je že šlo v eter. In meni je ta način zelo dober, ker se ustvari večja koncentracija pri ekipi in pri glasbenikih – tudi glasbeniki vedo, da če ne bodo dobro zaigrali v prvo, ne bodo imeli druge možnosti, tako kot recimo pri arhivnem snemanju. In iz tega nastanejo kakšne izvedbe, ki so boljše, kot pa če bi bile take, da veš, da lahko večkrat ponoviš … In iz tega mi je fajn, da sem zraven pri stvareh, ki nastajajo, ko je trenutek, ki ga ujameš, ko nastane neka dobra skladba, dobra izvedba – in si potem ponosen pa jo še večkrat poslušaš pa rečeš: glej, to sem pa jaz bil zraven, ko smo to posneli.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
V Pesmi v žepu se nam predstavlja kantavtor Matej Krajnc s svojo novo ploščo Tihi dogovor. Pesmi na njej so pravzaprav uglasbena poezija, prepletena s številnimi referencami iz literarnega sveta.
Tokratno Pesem v žepu posvečamo pesnici, pisateljici, igralki, šansonjerki Svetlani Makarovič, ki je 1. januarja dopolnila 80 let. Poslušamo pesmi z njenih šansonjerskih plošč ter kakšno tako, ki se navezuje na njeno poezijo. Med pesmi vpletamo drobce pogovora iz nedavne oddaje Intervju, v kateri nam je pripovedovala o svojem ustvarjanju.
V Pesmi v žepu poslušamo nekatere pesmi s slovenskih kantavtorskih plošč in plošč uglasbene poezije z letnico 2018.
V Pesem v žepu prihaja legendarni kantavtor Adi Smolar s svojim novim, že šestnajstim albumom »Prav zdaj«. Na njem se loteva tematike življenja in smrti, ob tako resni vsebini pa za lažje sprejemanje v svojem slogu natrosi za dobršno mero humorja.
V Pesem v žepu prihaja duo Natriletno kolobarjenje s praho. Družbenokritična kantavtorska posebneža Jure Novak in Uroš Buh nam bosta predstavila svoj drugi album "Iz konteksta".
Tudi nežne pesmi so lahko družbenokritične in tudi v angažiranih pesmih se najde prostor za ljubezen. To med drugim dokazuje kantavtor Leon Matek s svojo tretjo ploščo »Srce imaš tako veliko«. Predstavlja nam jo v tokratni Pesmi v žepu.
Mladi primorski kantavtor Žiga Rustja se giblje na presečišču popa in rocka, s svojimi pesmimi pa skozi osebno izpoved ustvarja most med generacijami – tako v glasbi kot tudi sicer v življenju. Po prvencu »Z moje perspektive« (2014) tokrat v Pesem v žepu prinaša svojo drugo ploščo »Čas«.
Letošnji 16. Kantfest International 2018 je na oder Kulturnega doma Ruše znova prinesel slovenske in tuje kantavtorske pesmi, trije nastopajoči pa so prejeli tudi nagrade – zlato, srebrno in bronasto kanto. Festivalske utrinke, pogovor z zmagovalci in komentar člana strokovne žirije Adija Smolarja poslušamo v dveh zaporednih Pesmih v žepu. Tokrat je na vrsti drugi del.
Letošnji 16. Kantfest International 2018 je na oder Kulturnega doma Ruše znova prinesel slovenske in tuje kantavtorske pesmi, trije nastopajoči pa so prejeli tudi nagrade – zlato, srebrno in bronasto kanto. Festivalske utrinke, pogovor z zmagovalci in komentar člana strokovne žirije Adija Smolarja poslušamo v dveh zaporednih Pesmih v žepu. Tokrat je na vrsti prvi del.
Vse od leta 2003 se v Rušah odvija Kantfest, mednarodni festival kantavtorske glasbe. Na njem se predstavljajo bolj ali manj neznani ustvarjalci, ki se potegujejo za festivalske nagrade – kante. Dogajanje pokrivamo tudi na Prvem, kjer vam bomo v naslednjih dneh in tednih ponudili več festivalskih utrinkov in komentarjev. Še pred samim dogajanjem pa smo v Pesem v žepu povabili organizatorja festivala Petra Andreja, s katerim se je pogovarjal sodelavec RTV centra Maribor, urednik Gregor Stermecki.
Življenje, pa tudi minevanje vsak od nas doživlja nekoliko drugače. To se zrcali tudi v pesmih, ki smo jih izbrali za tokratno oddajo. Poslušamo preplet kantavtorstva, šansona in uglasbene poezije.
Nanine pesmi so pesmi, ki jih je za svojo vnukinjo Nano napisal Frane Milčinski – Ježek. Te dni so se zložile v glasbeno slikanico, ob spremljavi številnih glasbenih ustvarjalcev pa jih odpoje prav tista Nana, za katero so nastale: Nana Milčinski.
Člani skupine Čedahuči predstavljajo svojo drugo ploščo Svetilnik. Kam jih je vodila pot vse od Severnice (2014) pa do danes, katerim simbolom so sledili in kaj vse so odkrili v svojem iskanju desetih novih pesmi, nam v imenu benda zaupata Blaž Učakar in Matjaž Jakin.
Poslušamo drugi album zasedbe Orkestrada: "Utrip", ki nosi naslov po njihovi zmagovalni skladbi s Festivala slovenskega šansona leta 2013. Ploščo nam predstavlja pevka Rada Kikelj Drašler.
Poslušamo tretjo ploščo "Preden se zdani" prekmurske skupine Ethnotrip, ki po dveh albumih s priredbami ljudskih pesmi prinaša dvanajst novih, avtorskih pesmi. Predstavljata nam jih pevka Tjaša Šimonka in violinist Miha Kavaš.
S svojo zasedbo Buh in istoimensko kantavtorsko ploščo se nam v tokratni oddaji predstavlja multiinštrumentalist Uroš Buh.
V zadnji poletni izdaji Pesmi v žepu se ustavljamo pri šansonu in poslušamo dve plošči domačih zasedb: "Stroj za sušenje solz" skupine Počeni škafi in "Divji zahod" dua Drajnarjuva vampa.
Tokratna Pesem v žepu je pisana na kožo predvsem mlajši generaciji. Poslušamo namreč pesmi skupin Koala Voice, Matter in MRFY.
Besedo tokrat prevzema uglasbena poezija, izpostavljamo namreč tri plošče: "Zatópató" (Erika Vouk, glasba Peter Andrej), "Vrvohodci" (Magdalena Svetina Terčon, Simona Solina in Albert Halász, glasba Duo Ponte) ter "Melodije zamolčanih besed" (Borut Gombač, glasba Marko Grobler).
Neveljaven email naslov