Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.
Nalezljive pesmi, 3. del
Tone Jurca je na RTV Slovenija glasbeni producent vse od leta 1993. Prve producentske izkušnje si je pridobival pri oddajah Koncert iz naših krajev, ki so potekale živo z različnih prizorišč po vsej Sloveniji, zadnje čase pa zelo aktivno soustvarja podobo oddaje Prva vrsta. Pri svojem delu se srečuje z zelo raznolikimi glasbeniki iz različnih zvrsti, zelo dobro se znajde tudi po tehnični plati, ki se je skozi slaba tri desetletja njegovega dela na RTV Slovenija precej spreminjala. Prehod s snemanja na magnetofonske trakove najprej na digitalne trakove DAT in končno na računalnik po njegovem mnenju ni pretirano vplival na samo bistvo dela:
»Tehnični del mislim da bistva našega dela sploh ni spremenil. Da se recimo več montirati, kot se je tam na traku, ampak tudi smo imeli take mojstre, da smo na traku rezali čisto majhne koščke in montirali skupaj, tako kot zdaj to delamo v računalniku, samo da je bilo takrat to še težje, si moral biti še bolj spreten. Ampak samo bistvo našega dela pa mislim da je praktično nespremenjeno … Moja izkušnja je: bistvo je v tem, kako ekipa funkcionira, kakšna je ekipa – to se pa niti ni tako spremenilo.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
Pravi, da je delo glasbenega producenta podobno porodničarju, ki vodi ekipo, ko nekaj nastaja; ko je njegovo delo opravljeno, posnetek živi svoje življenje. Pri samem snemanju pa je njegova vloga kljub temu nepogrešljiva; še poseben izziv mu predstavlja ustvarjanje živih oddaj, ki se mu zdijo bistvo radijskega dela:
»Pri živi oddaji je drugačen način dela v tem smislu: da veš, da v tistem trenutku moraš biti stoprocentno pri stvari in moraš takrat narediti najboljše, kot se da, ker potem ne moreš popravljati, ker je že šlo v eter. In meni je ta način zelo dober, ker se ustvari večja koncentracija pri ekipi in pri glasbenikih – tudi glasbeniki vedo, da če ne bodo dobro zaigrali v prvo, ne bodo imeli druge možnosti, tako kot recimo pri arhivnem snemanju. In iz tega nastanejo kakšne izvedbe, ki so boljše, kot pa če bi bile take, da veš, da lahko večkrat ponoviš … In iz tega mi je fajn, da sem zraven pri stvareh, ki nastajajo, ko je trenutek, ki ga ujameš, ko nastane neka dobra skladba, dobra izvedba – in si potem ponosen pa jo še večkrat poslušaš pa rečeš: glej, to sem pa jaz bil zraven, ko smo to posneli.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
251 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.
Nalezljive pesmi, 3. del
Tone Jurca je na RTV Slovenija glasbeni producent vse od leta 1993. Prve producentske izkušnje si je pridobival pri oddajah Koncert iz naših krajev, ki so potekale živo z različnih prizorišč po vsej Sloveniji, zadnje čase pa zelo aktivno soustvarja podobo oddaje Prva vrsta. Pri svojem delu se srečuje z zelo raznolikimi glasbeniki iz različnih zvrsti, zelo dobro se znajde tudi po tehnični plati, ki se je skozi slaba tri desetletja njegovega dela na RTV Slovenija precej spreminjala. Prehod s snemanja na magnetofonske trakove najprej na digitalne trakove DAT in končno na računalnik po njegovem mnenju ni pretirano vplival na samo bistvo dela:
»Tehnični del mislim da bistva našega dela sploh ni spremenil. Da se recimo več montirati, kot se je tam na traku, ampak tudi smo imeli take mojstre, da smo na traku rezali čisto majhne koščke in montirali skupaj, tako kot zdaj to delamo v računalniku, samo da je bilo takrat to še težje, si moral biti še bolj spreten. Ampak samo bistvo našega dela pa mislim da je praktično nespremenjeno … Moja izkušnja je: bistvo je v tem, kako ekipa funkcionira, kakšna je ekipa – to se pa niti ni tako spremenilo.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
Pravi, da je delo glasbenega producenta podobno porodničarju, ki vodi ekipo, ko nekaj nastaja; ko je njegovo delo opravljeno, posnetek živi svoje življenje. Pri samem snemanju pa je njegova vloga kljub temu nepogrešljiva; še poseben izziv mu predstavlja ustvarjanje živih oddaj, ki se mu zdijo bistvo radijskega dela:
»Pri živi oddaji je drugačen način dela v tem smislu: da veš, da v tistem trenutku moraš biti stoprocentno pri stvari in moraš takrat narediti najboljše, kot se da, ker potem ne moreš popravljati, ker je že šlo v eter. In meni je ta način zelo dober, ker se ustvari večja koncentracija pri ekipi in pri glasbenikih – tudi glasbeniki vedo, da če ne bodo dobro zaigrali v prvo, ne bodo imeli druge možnosti, tako kot recimo pri arhivnem snemanju. In iz tega nastanejo kakšne izvedbe, ki so boljše, kot pa če bi bile take, da veš, da lahko večkrat ponoviš … In iz tega mi je fajn, da sem zraven pri stvareh, ki nastajajo, ko je trenutek, ki ga ujameš, ko nastane neka dobra skladba, dobra izvedba – in si potem ponosen pa jo še večkrat poslušaš pa rečeš: glej, to sem pa jaz bil zraven, ko smo to posneli.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
Tokratna Pesem v žepu je pisana na kožo predvsem mlajši generaciji. Poslušamo namreč pesmi skupin Koala Voice, Matter in MRFY.
Besedo tokrat prevzema uglasbena poezija, izpostavljamo namreč tri plošče: "Zatópató" (Erika Vouk, glasba Peter Andrej), "Vrvohodci" (Magdalena Svetina Terčon, Simona Solina in Albert Halász, glasba Duo Ponte) ter "Melodije zamolčanih besed" (Borut Gombač, glasba Marko Grobler).
Nadaljujemo poletni prelet nove slovenske kantavtorske in avtorske glasbe. Tokrat jadramo po akustiki in bluesu, poslušamo namreč nekaj pesmi s plošč "Nova nebesa" Lačnega Franza in "Wacky Blues Professors" Prismojenih profesorjev bluesa.
Tokrat poslušamo plošči "Tiha misel" Nike Solce ter "Ko se ustavi čas" skupine Junema. Skupna točka obeh albumov je narava, ki lahko ponuja zatočišče pred urbanim vsakdanom, hkrati pa predstavlja tudi način življenja.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem - v juliju in avgustu pregledujemo dogajanje v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi v zadnjem letu. Tokrat se bomo ustavili pri festivalu Kantfest, poslušali nekaj pesmi z lanskega festivalskega večera ter spregovorili o pričakovanjih in željah glede letošnjega, 16. Kantfesta.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem - v juliju in avgustu pregledujemo dogajanje v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi v zadnjem letu. Tokrat so na vrsti Hamo & Tribute 2 Love s ploščo 3P in Primož Žižek oziroma Erik Platon s ploščo Ekonomsko-propagandni pop.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem in bomo naslednja dva meseca izkoristili za pregled dogajanja v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi. Tokrat sta na vrsti dva kantavtorja: Luka Gluvić in Uroš Buh.
V Pesmi v žepu je tokrat z nami Aleksander Mežek, ki letos praznuje 70 let, glasbo pa ustvarja že dobrega pol stoletja. Spregovoril bo o svojem pisanju pesmi, sodelovanjih in še marsičem, slišali pa bomo tudi katero od njegovih manj znanih melodij.
V tokratni oddaji nam svoj prvenec »Ko se ustavi čas« predstavlja ljubljanska zasedba Junema. Njeni člani ustvarjajo glasbo, ki je žanrsko pisana, a hkrati preprosta in nevsiljiva – tako kot narava, s katero se čutijo močno povezani. Z nami se pogovarjata pevka Neža Trošt in kitarist ter avtor besedil Luka Snoj.
V Pesmi v žepu veliko pozornosti posvečamo slovenski kantavtorski glasbi: predstavljamo novosti in poslušamo pesmi iz kantavtorske zakladnice. Tokratno oddajo pa bomo namenili nekaterim aktualnim vprašanjem – in odgovore zanje je najbolje poiskati pri ustvarjalcu, ki je v kantavtorsko sceno neposredno vpleten že dolgo časa. Zato smo k pogovoru povabili kantavtorja in pesnika Petra Andreja, ki vse od leta 2003 vodi festival Kantfest International.
Počeni škafi so ulični swing bend, ki ga lahko mimogrede srečate na ljubljanskih ulicah. Ideja spontanega muziciranja je vse od njihove ustanovitve (2012) počasi preraščala v nekaj bolj resnega in se končno udejanjila v obliki prvenca Stroj za sušenje solz. V Pesmi v žepu nam bend in nastajanje plošče predstavljata tekstopisec in ustanovitelj Škafov Jernej Juren ter pevka Marjeta Prudič.
Neveljaven email naslov