Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.
Nalezljive pesmi, 3. del
Tone Jurca je na RTV Slovenija glasbeni producent vse od leta 1993. Prve producentske izkušnje si je pridobival pri oddajah Koncert iz naših krajev, ki so potekale živo z različnih prizorišč po vsej Sloveniji, zadnje čase pa zelo aktivno soustvarja podobo oddaje Prva vrsta. Pri svojem delu se srečuje z zelo raznolikimi glasbeniki iz različnih zvrsti, zelo dobro se znajde tudi po tehnični plati, ki se je skozi slaba tri desetletja njegovega dela na RTV Slovenija precej spreminjala. Prehod s snemanja na magnetofonske trakove najprej na digitalne trakove DAT in končno na računalnik po njegovem mnenju ni pretirano vplival na samo bistvo dela:
»Tehnični del mislim da bistva našega dela sploh ni spremenil. Da se recimo več montirati, kot se je tam na traku, ampak tudi smo imeli take mojstre, da smo na traku rezali čisto majhne koščke in montirali skupaj, tako kot zdaj to delamo v računalniku, samo da je bilo takrat to še težje, si moral biti še bolj spreten. Ampak samo bistvo našega dela pa mislim da je praktično nespremenjeno … Moja izkušnja je: bistvo je v tem, kako ekipa funkcionira, kakšna je ekipa – to se pa niti ni tako spremenilo.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
Pravi, da je delo glasbenega producenta podobno porodničarju, ki vodi ekipo, ko nekaj nastaja; ko je njegovo delo opravljeno, posnetek živi svoje življenje. Pri samem snemanju pa je njegova vloga kljub temu nepogrešljiva; še poseben izziv mu predstavlja ustvarjanje živih oddaj, ki se mu zdijo bistvo radijskega dela:
»Pri živi oddaji je drugačen način dela v tem smislu: da veš, da v tistem trenutku moraš biti stoprocentno pri stvari in moraš takrat narediti najboljše, kot se da, ker potem ne moreš popravljati, ker je že šlo v eter. In meni je ta način zelo dober, ker se ustvari večja koncentracija pri ekipi in pri glasbenikih – tudi glasbeniki vedo, da če ne bodo dobro zaigrali v prvo, ne bodo imeli druge možnosti, tako kot recimo pri arhivnem snemanju. In iz tega nastanejo kakšne izvedbe, ki so boljše, kot pa če bi bile take, da veš, da lahko večkrat ponoviš … In iz tega mi je fajn, da sem zraven pri stvareh, ki nastajajo, ko je trenutek, ki ga ujameš, ko nastane neka dobra skladba, dobra izvedba – in si potem ponosen pa jo še večkrat poslušaš pa rečeš: glej, to sem pa jaz bil zraven, ko smo to posneli.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
249 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.
Nalezljive pesmi, 3. del
Tone Jurca je na RTV Slovenija glasbeni producent vse od leta 1993. Prve producentske izkušnje si je pridobival pri oddajah Koncert iz naših krajev, ki so potekale živo z različnih prizorišč po vsej Sloveniji, zadnje čase pa zelo aktivno soustvarja podobo oddaje Prva vrsta. Pri svojem delu se srečuje z zelo raznolikimi glasbeniki iz različnih zvrsti, zelo dobro se znajde tudi po tehnični plati, ki se je skozi slaba tri desetletja njegovega dela na RTV Slovenija precej spreminjala. Prehod s snemanja na magnetofonske trakove najprej na digitalne trakove DAT in končno na računalnik po njegovem mnenju ni pretirano vplival na samo bistvo dela:
»Tehnični del mislim da bistva našega dela sploh ni spremenil. Da se recimo več montirati, kot se je tam na traku, ampak tudi smo imeli take mojstre, da smo na traku rezali čisto majhne koščke in montirali skupaj, tako kot zdaj to delamo v računalniku, samo da je bilo takrat to še težje, si moral biti še bolj spreten. Ampak samo bistvo našega dela pa mislim da je praktično nespremenjeno … Moja izkušnja je: bistvo je v tem, kako ekipa funkcionira, kakšna je ekipa – to se pa niti ni tako spremenilo.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
Pravi, da je delo glasbenega producenta podobno porodničarju, ki vodi ekipo, ko nekaj nastaja; ko je njegovo delo opravljeno, posnetek živi svoje življenje. Pri samem snemanju pa je njegova vloga kljub temu nepogrešljiva; še poseben izziv mu predstavlja ustvarjanje živih oddaj, ki se mu zdijo bistvo radijskega dela:
»Pri živi oddaji je drugačen način dela v tem smislu: da veš, da v tistem trenutku moraš biti stoprocentno pri stvari in moraš takrat narediti najboljše, kot se da, ker potem ne moreš popravljati, ker je že šlo v eter. In meni je ta način zelo dober, ker se ustvari večja koncentracija pri ekipi in pri glasbenikih – tudi glasbeniki vedo, da če ne bodo dobro zaigrali v prvo, ne bodo imeli druge možnosti, tako kot recimo pri arhivnem snemanju. In iz tega nastanejo kakšne izvedbe, ki so boljše, kot pa če bi bile take, da veš, da lahko večkrat ponoviš … In iz tega mi je fajn, da sem zraven pri stvareh, ki nastajajo, ko je trenutek, ki ga ujameš, ko nastane neka dobra skladba, dobra izvedba – in si potem ponosen pa jo še večkrat poslušaš pa rečeš: glej, to sem pa jaz bil zraven, ko smo to posneli.«
Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu
Mihael Lajlar je pesnik, kantavtor, roker - vse troje pa združuje pod imenom Edenon. Poslušamo novo ploščo Oko v črti, na kateri se temačna vsebina preliva v različne glasbene odtenke, ki jih poleg vokalista in akustičnega kitarista Mihaela ustvarjajo še Urban Krč (bobni), Rok Lajlar (električna kitara) in Jurij Repar (baskitara).
Skupina Tantadruj s svojim šestim albumom "Vihar" nadaljuje z uglasbljanjem klasikov slovenske poezije. Na sprehod med pesmimi z nove plošče nas bo pospremil vodja skupine Boštjan Soklič.
Kantavtorski festival Kantfest bo letos že 17. po vrsti, k sodelovanju pa vabi domače in tuje ustvarjalce, ki se (z)najdejo v polju kantavtorskega ustvarjanja in se želijo pomeriti v tekmovanju za zlato, srebrno in bronasto kanto. O načrtih za letošnjo edicijo festivala se pogovarjamo z organizatorjem, kantavtorjem Petrom Andrejem.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja mlada kantavtorica Manca Berlec s svojim prvencem »Gola«. Ljubezenske pesmi na njem bi lahko označili za nekakšno sodobno žensko trubadursko liriko, ki jo Manca podaja na preprost in neposreden način.
Z nami se pogovarja novomeški kantavtor Jernej Zoran, ki na svoji 5. plošči "Stik" združuje moči s pevko Nino Radkovič. "Stik" prinaša predvsem pesmi z ljubezensko vsebino, ki se izmenjujejo z instrumentalnimi skladbami, vse pa prežema Jernejev optimistični pogled na svet.
Skupina Hamlet Express, ki jo vodi kantavtor Andraž Polič, ustvarja že skoraj dvajset let, pred kratkim pa je izdala svoj peti album "Opium Blue". Z Andražem se v Pesmi v žepu pogovarjamo o idejah, ki stojijo za pesmimi, pa tudi o njegovih pogledih na ustvarjanje, kulturo in družbo.
Bobnar in pevec Tulio Furlanič bo v Pesmi v žepu spregovoril o svoji glasbeni poti, ki ga je vodila od skupine Kameleoni v šestdesetih letih prek Faraonov, Yesterday in končno do samostojne kariere. Vmes ga je za dolga leta odneslo v tujino, pa se je spet vrnil in vedno znova našel načine za približevanje ljudem skozi glasbo. Zdaj ga čaka nova prelomnica, sedemdeseti rojstni dan, ob tem pa še vedno ustvarja in pripravlja pesmi za nov samostojni album.
S prvencem "Cloudless" se kantavtor Jakob Kobal loteva razkrivanja lastnega dojemanja sveta skozi glasbo. Namesto aktivnega zoperstavljanja zahtevam sodobne družbe se raje odmakne in prepušča toku, kar mu ponuja možnost za neobremenjeno opazovanje in glasbenobesedilno slikanje vtisov iz narave.
V Pesmi v žepu so z nami Viki, Marko in Marko, polovica šansonjerske zasedbe Same babe. Njihova četrta plošča "Vražji bend" nadaljuje žanrsko pisano uglasbljanje poezije, pri čemer ne manjka pikrih satiričnih glasbenih domislic.
V Pesmi v žepu ostajamo pri kantavtorski glasbi in šansonu ter poslušamo izbor pesmi slovenskih ustvarjalcev. Tokrat se sprašujemo, na kakšne načine je mogoče skozi pesmi pogledati na svet.
Tomaž Štular se pod imenom Bordo podaja na samostojno kantavtorsko pot in si na albumu "Medzvezdje" zastavlja večna vprašanja o vlogi in mestu človeka med ljudmi.
Svoje pesmi v žepu tokrat prinaša kantavtor Andrej Šifrer. Spregovorili bomo o njegovih zadnjih dveh ploščah: "40 let norosti" in "40 let - Moj žulj".
Pred letom dni – prav na dan žena – se je po dolgi bolezni poslovila ena vidnejših slovenskih kantavtoric Katarina Avbar. Njeno glasbenobesedilno ustvarjanje je vseskozi usmerjal njen veder in dobrohoten, a kljub temu kritičen pogled na svet. Svoje pesmi je najprej pisala za druge, sčasoma pa jih je pričenjala tudi sama postavljati na oder. Ob tem sta jo spodbujala njen partner, sicer kitarist in producent Peter Dekleva, ter pevka Vesna Zornik, s katero se pogovarjamo v tokratni oddaji.
Z nami se pogovarjata Laura Krajnc in Sven Horvat, kantavtorski duo Zajtrk. Pred kratkim je luč sveta ugledal njun prvenec "Pričutenja".
V Pesmi v žepu se pogovarjamo z Anino Trobec, pevko ustvarjalnega kolektiva Generator. Njihov prvenec »Open Eyes« z žanrsko fuzijo in minimalističnim pristopom v dvanajstih pesmih ponuja neobremenjen, a hkrati izredno domišljen glasbeni svet, v katerem se lahko najdejo tudi zahtevnejši poslušalci.
Rokerji Bališ prihajajo z avstrijske Koroške. Pred kratkim so izdali svoj četrti album "11°", ki ga bo v Pesmi v žepu predstavil Marko Stern.
Ob kulturnem prazniku se o uglasbeni poeziji, njenem pomenu in mestu, ki ga zaseda v današnjem svetu, z nami pogovarja pesnik Milan Dekleva. Poleg njegovih pesmi poslušamo tudi izbor uglasbitev drugih slovenskih pesnikov in pesnic.
Kolektiv vsestranskih glasbenikov pod vodstvom Roberta Jukiča se pod imenom Slepa kura prelevi v rokerje, ki želijo z družbenoangažiranimi besedili premikati meje v glavah. Preprosto idejo pospremijo z dodelano glasbeno izvedbo, ki nas ob poslušanju albuma »Odprta sezona lova na politike« prijetno preseneti tudi po estetski plati.
Zasedba Brencl banda se navdihuje pri tradiciji različnih narodov, ki jo na svoj način pregnete, napiše na novo in postavi na sodobni oder. Ta etno-kantavtorski glasbenobesedilni spoj se tako udejanja tudi v njihovi tretji studijski plošči »Korenine svetlobe«, ki nam jo predstavlja eden od ustanovnih članov skupine Andrej Boštjančič Ruda.
V Pesmi v žepu tudi tokrat ostajamo pri slovenskih kantavtorjih in poslušamo pesmi s treh starejših albumov: hrvaško-slovenskega kantavtorskega sodelovanja "Sjedoci - Priče" (1989) Arsena Dedića in Zorana Predina, prvenca ene ključnih slovenskih kantavtoric Ksenije Jus "Link der Wasser" (1998) in prvenca "Manj je več" (2009) ljutomerskega etno-rock glasbenika Sama Budne.
Neveljaven email naslov