V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.

Nalezljive pesmi, 4. del

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.

Glasba v zadnjih tednih živi nekoliko drugače kot sicer – neposredni stik med izvajalci in poslušalci je omejen, do neke mere ga rešuje tehnologija, ki je v veliko pomoč tudi pri samem ustvarjanju glasbe. Vsi tisti, ki imate dostop do spleta, se lahko na lastne oči in ušesa prepričate, da v teh dneh glasba ni utihnila. Kakšne pesmi nastajajo v karanteni, je v nedavni oddaji Intelekta glasbenemu uredniku Andreju Prezlju povedal red. prof. dr. Svanibor Pettan:

»V tem repertoarju, ki ga spremljamo, obstajajo predelave starejših, splošno znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami … Pri nas sem ugotovil, da v ospredje prihajajo tudi starejše pesmi, kot je recimo Slovenija gre naprej, ki postane Slovenija, ostan’ doma.«

Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto

Poleg profesionalnih glasbenikov se je v zadnjih tednih ustvarjanja in domačega snemanja glasbe lotilo tudi precej drugih, ki so želeli izkoristiti nekaj več prostega časa. To opaža tudi dr. Svanibor Pettan:

»Tu bi lahko dodal, da imamo primer masovnosti. Dejansko ni nobenih kvalitativnih filtrov, torej vsak se lahko počuti poklicanega. Pogoj je le obvladanje tehnologij in tu glasbeni talent ali inventivnost res nista v ospredju. Analiza rezultatov pokaže, da je koronavirus dejansko spodbudil prav izbruh ustvarjalnosti in ti rezultati so v zelo širokem kvalitativnem razponu, če upoštevamo parametre glasbe, besedil, izvedb, videopredstavitev. Tako da imamo od tistih neslušljivih, vizualno dolgočasnih – do prav vrhunskih kreacij.«

Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto

Profesionalni glasbeniki so sicer ostali brez možnosti za zaslužek, saj so odpadli koncerti, studijska snemanja in drugi načini promocije glasbe. Težave poskušajo premostiti na različne načine, obenem pa opozoriti na svoj položaj in na širše družbene okoliščine. Več slovenskih reperjev je tako združilo moči in izkoristilo možnosti, ki jim jih ponuja tehnologija. Nastala je pesem »Tventi tventi« z izrazitim družbenokritičnim sporočilom in mnogo ostrimi besedami.

Nekatere pesmi, ki nastajajo v teh dneh, so namenoma aktualne. Ker so močno vpete v ta čas, je seveda vprašanje, kaj se bo zgodilo z njimi, ko bodo izgubile svojo aktualnost. Po drugi strani pa se nam pri poslušanju mnogih starejših pesmi danes dogaja, da v njih najdemo nova sporočila. To se je zgodilo »Najini pesmi« Aleksandra Mežka. Pesem z albuma »Tečem skozi čas« iz leta 2007 je Mežek pred kratkim na novo posnel s svojo zasedbo Akademiki:

»Pesem sicer ni bila napisana za čase, v katerih se nahajamo trenutno, ampak v besedilu je nekaj, kar si trenutno vsi želimo: konec, začetek in ponoven pozdrav. Zato smo se jo odločili izpeljati do konca, posneli smo video iz naših karanten, ki je objavljen na YouTube-u, posnetek pa je pred vami …«

Aleksander Mežek, pogovor za pesem v žepu

Glasbeniki te dni vsekakor ne mirujejo, nekateri se še prav posebej trudijo, da bi ljudem pomagali skozi stiske in težave. Vlado Kreslin že vse od začetka izolacije vsak dan na portalu Facebook objavi nov posnetek kakšne svoje ali prirejene pesmi. Ena zadnjih, devetintrideseta po vrsti, je bila izvedba pesmi »Reka«, posneta na bregovih Save – daleč od tiste reke, ki je navdihnila nastanek pesmi, daleč od Mure. Izvedba pesmi v takih okoliščinah lahko zaobjame dosti globlje sporočilo, kot bi ga mogle podati same besede.