Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nalezljive pesmi 4: Kakšne pesmi nastajajo v karanteni?

23.04.2020

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.

Nalezljive pesmi, 4. del

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.

 

Glasba v zadnjih tednih živi nekoliko drugače kot sicer – neposredni stik med izvajalci in poslušalci je omejen, do neke mere ga rešuje tehnologija, ki je v veliko pomoč tudi pri samem ustvarjanju glasbe. Vsi tisti, ki imate dostop do spleta, se lahko na lastne oči in ušesa prepričate, da v teh dneh glasba ni utihnila. Kakšne pesmi nastajajo v karanteni, je v nedavni oddaji Intelekta glasbenemu uredniku Andreju Prezlju povedal red. prof. dr. Svanibor Pettan:

»V tem repertoarju, ki ga spremljamo, obstajajo predelave starejših, splošno znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami … Pri nas sem ugotovil, da v ospredje prihajajo tudi starejše pesmi, kot je recimo Slovenija gre naprej, ki postane Slovenija, ostan’ doma.«

Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto

 

Poleg profesionalnih glasbenikov se je v zadnjih tednih ustvarjanja in domačega snemanja glasbe lotilo tudi precej drugih, ki so želeli izkoristiti nekaj več prostega časa. To opaža tudi dr. Svanibor Pettan:

»Tu bi lahko dodal, da imamo primer masovnosti. Dejansko ni nobenih kvalitativnih filtrov, torej vsak se lahko počuti poklicanega. Pogoj je le obvladanje tehnologij in tu glasbeni talent ali inventivnost res nista v ospredju. Analiza rezultatov pokaže, da je koronavirus dejansko spodbudil prav izbruh ustvarjalnosti in ti rezultati so v zelo širokem kvalitativnem razponu, če upoštevamo parametre glasbe, besedil, izvedb, videopredstavitev. Tako da imamo od tistih neslušljivih, vizualno dolgočasnih – do prav vrhunskih kreacij.«

Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto

 

Profesionalni glasbeniki so sicer ostali brez možnosti za zaslužek, saj so odpadli koncerti, studijska snemanja in drugi načini promocije glasbe. Težave poskušajo premostiti na različne načine, obenem pa opozoriti na svoj položaj in na širše družbene okoliščine. Več slovenskih reperjev je tako združilo moči in izkoristilo možnosti, ki jim jih ponuja tehnologija. Nastala je pesem »Tventi tventi« z izrazitim družbenokritičnim sporočilom in mnogo ostrimi besedami.

 

Nekatere pesmi, ki nastajajo v teh dneh, so namenoma aktualne. Ker so močno vpete v ta čas, je seveda vprašanje, kaj se bo zgodilo z njimi, ko bodo izgubile svojo aktualnost. Po drugi strani pa se nam pri poslušanju mnogih starejših pesmi danes dogaja, da v njih najdemo nova sporočila. To se je zgodilo »Najini pesmi« Aleksandra Mežka. Pesem z albuma »Tečem skozi čas« iz leta 2007 je Mežek pred kratkim na novo posnel s svojo zasedbo Akademiki:

»Pesem sicer ni bila napisana za čase, v katerih se nahajamo trenutno, ampak v besedilu je nekaj, kar si trenutno vsi želimo: konec, začetek in ponoven pozdrav. Zato smo se jo odločili izpeljati do konca, posneli smo video iz naših karanten, ki je objavljen na YouTube-u, posnetek pa je pred vami …«

Aleksander Mežek, pogovor za pesem v žepu

 

Glasbeniki te dni vsekakor ne mirujejo, nekateri se še prav posebej trudijo, da bi ljudem pomagali skozi stiske in težave. Vlado Kreslin že vse od začetka izolacije vsak dan na portalu Facebook objavi nov posnetek kakšne svoje ali prirejene pesmi. Ena zadnjih, devetintrideseta po vrsti, je bila izvedba pesmi »Reka«, posneta na bregovih Save – daleč od tiste reke, ki je navdihnila nastanek pesmi, daleč od Mure. Izvedba pesmi v takih okoliščinah lahko zaobjame dosti globlje sporočilo, kot bi ga mogle podati same besede.

Anti Corona Pesmi iz karantene, 39.dan / Songs from Quarantine Day 39 RekaBister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan,zrasel bi v potok, šumeč in krasan,sivi kanjon bi me skril sebi v dlan.Na mojem produ čofotanje otrok,izpiral bi pesek z njihovih nog,izpiral zlato bi in mu verjel,včasih bi koga dol z mosta ujel.Reka, reka!Razumel bi, kako se zaljubita riba in rak,na moji gladini prepoznal bi se vsak,in na bregovih bi stali ljudje,v odsevu pa ovce in volcje.Reka, reka!Če se vprašalo bo, kaj bi rad bil,kaj bi rad bil, če bi še enkrat živel,rad bi bil reka, voda in led,ko stopiš vame, objameš ves svet.Reka, reka!Bister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan…

Objavil/a Vlado Kreslin dne Sreda, 22. april 2020


Pesem v žepu

241 epizod


Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.

Nalezljive pesmi 4: Kakšne pesmi nastajajo v karanteni?

23.04.2020

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.

Nalezljive pesmi, 4. del

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.

 

Glasba v zadnjih tednih živi nekoliko drugače kot sicer – neposredni stik med izvajalci in poslušalci je omejen, do neke mere ga rešuje tehnologija, ki je v veliko pomoč tudi pri samem ustvarjanju glasbe. Vsi tisti, ki imate dostop do spleta, se lahko na lastne oči in ušesa prepričate, da v teh dneh glasba ni utihnila. Kakšne pesmi nastajajo v karanteni, je v nedavni oddaji Intelekta glasbenemu uredniku Andreju Prezlju povedal red. prof. dr. Svanibor Pettan:

»V tem repertoarju, ki ga spremljamo, obstajajo predelave starejših, splošno znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami … Pri nas sem ugotovil, da v ospredje prihajajo tudi starejše pesmi, kot je recimo Slovenija gre naprej, ki postane Slovenija, ostan’ doma.«

Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto

 

Poleg profesionalnih glasbenikov se je v zadnjih tednih ustvarjanja in domačega snemanja glasbe lotilo tudi precej drugih, ki so želeli izkoristiti nekaj več prostega časa. To opaža tudi dr. Svanibor Pettan:

»Tu bi lahko dodal, da imamo primer masovnosti. Dejansko ni nobenih kvalitativnih filtrov, torej vsak se lahko počuti poklicanega. Pogoj je le obvladanje tehnologij in tu glasbeni talent ali inventivnost res nista v ospredju. Analiza rezultatov pokaže, da je koronavirus dejansko spodbudil prav izbruh ustvarjalnosti in ti rezultati so v zelo širokem kvalitativnem razponu, če upoštevamo parametre glasbe, besedil, izvedb, videopredstavitev. Tako da imamo od tistih neslušljivih, vizualno dolgočasnih – do prav vrhunskih kreacij.«

Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto

 

Profesionalni glasbeniki so sicer ostali brez možnosti za zaslužek, saj so odpadli koncerti, studijska snemanja in drugi načini promocije glasbe. Težave poskušajo premostiti na različne načine, obenem pa opozoriti na svoj položaj in na širše družbene okoliščine. Več slovenskih reperjev je tako združilo moči in izkoristilo možnosti, ki jim jih ponuja tehnologija. Nastala je pesem »Tventi tventi« z izrazitim družbenokritičnim sporočilom in mnogo ostrimi besedami.

 

Nekatere pesmi, ki nastajajo v teh dneh, so namenoma aktualne. Ker so močno vpete v ta čas, je seveda vprašanje, kaj se bo zgodilo z njimi, ko bodo izgubile svojo aktualnost. Po drugi strani pa se nam pri poslušanju mnogih starejših pesmi danes dogaja, da v njih najdemo nova sporočila. To se je zgodilo »Najini pesmi« Aleksandra Mežka. Pesem z albuma »Tečem skozi čas« iz leta 2007 je Mežek pred kratkim na novo posnel s svojo zasedbo Akademiki:

»Pesem sicer ni bila napisana za čase, v katerih se nahajamo trenutno, ampak v besedilu je nekaj, kar si trenutno vsi želimo: konec, začetek in ponoven pozdrav. Zato smo se jo odločili izpeljati do konca, posneli smo video iz naših karanten, ki je objavljen na YouTube-u, posnetek pa je pred vami …«

Aleksander Mežek, pogovor za pesem v žepu

 

Glasbeniki te dni vsekakor ne mirujejo, nekateri se še prav posebej trudijo, da bi ljudem pomagali skozi stiske in težave. Vlado Kreslin že vse od začetka izolacije vsak dan na portalu Facebook objavi nov posnetek kakšne svoje ali prirejene pesmi. Ena zadnjih, devetintrideseta po vrsti, je bila izvedba pesmi »Reka«, posneta na bregovih Save – daleč od tiste reke, ki je navdihnila nastanek pesmi, daleč od Mure. Izvedba pesmi v takih okoliščinah lahko zaobjame dosti globlje sporočilo, kot bi ga mogle podati same besede.

Anti Corona Pesmi iz karantene, 39.dan / Songs from Quarantine Day 39 RekaBister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan,zrasel bi v potok, šumeč in krasan,sivi kanjon bi me skril sebi v dlan.Na mojem produ čofotanje otrok,izpiral bi pesek z njihovih nog,izpiral zlato bi in mu verjel,včasih bi koga dol z mosta ujel.Reka, reka!Razumel bi, kako se zaljubita riba in rak,na moji gladini prepoznal bi se vsak,in na bregovih bi stali ljudje,v odsevu pa ovce in volcje.Reka, reka!Če se vprašalo bo, kaj bi rad bil,kaj bi rad bil, če bi še enkrat živel,rad bi bil reka, voda in led,ko stopiš vame, objameš ves svet.Reka, reka!Bister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan…

Objavil/a Vlado Kreslin dne Sreda, 22. april 2020


18.02.2021

Dve poglavji Festivala slovenskega šansona

Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak, drugo pa je pred dvajsetimi leti odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. O podobi in vlogi slovenskega šansona ter pomenu festivala bosta spregovorila šansonjerka Vita Mavrič in urednik Rudi Pančur.


04.02.2021

Uglasbitve Prešernovih pesmi v popularni glasbi

Pesmi Franceta Prešerna so skladatelji začeli uglasbljati še za njegovega življenja, najprej predvsem kot pesmi za glas ob spremljavi klavirja ali kot zborovske pesmi, s spreminjanjem popularne glasbe in prihodom novih zvrsti pa so se možnosti za uglasbitve precej razširile. V Pesmi v žepu se bomo dotaknili nekaterih najzanimivejših in najpomenljivejših izvedb, z nami pa se bo pogovarjal pesnik, kantavtor in literarni teoretik Matej Krajnc.


28.01.2021

Pesem v žepu: Kantavtorski dueti

Kantavtorstvo je že po svoji naravi nekaj samotnega, individualnega. Kantavtorji največkrat spišejo besedilo, glasbo, aranžma, pesmi tudi izvajajo, ob tem pa so po možnosti še sami svoji producenti, založniki, promotorji in še kaj. Vse to je precej dela za enega samega človeka – in zato je povsem naravno, da nekatere od teh nalog zaupajo drugim. Včasih tudi tiste večje, kot je pisanje aranžmajev ali celo ustvarjanje glasbe za njihova besedila. V Pesmi v žepu tokrat razkrivamo nekaj tovrstnih sodelovanj naslednjih dvojic: Vlado Kreslin in Miro Tomassini, duo Natriletno kolobarjenje s praho, duo Zajtrk, Katarina Avbar in Peter Dekleva ter Iztok Mlakar in David Šuligoj.


21.01.2021

Andraž Polič: Morje

Pesnik in kantavtor Andraž Polič se nam predstavlja z novo solistično malo ploščo Morje. Šest pesmi na plošči povezuje hrepenenje po svobodi, ki ga začrta s prvo, uglasbitvijo pesmi Srečka Kosovela »Moja velika nada« - v njegovi izvedbi preprosto kot »Nada«. Andraž sicer vodi zasedbo Hamlet Express, ki izvaja njegovo uglasbeno poezijo – tokrat pa so ga okoliščine prisilile in obenem spodbudile, da se snemanja loti solistično, zgolj z akustično kitaro in vokalom.


14.01.2021

Nove smernice domačega kantavtorstva: 18. kantavtorski festival Kantfest 2020

Nastopajoče na kantavtorskem festivalu Kantfest je v preteklem letu namesto občinstva v Rušah pozdravilo virtualno občinstvo. Mednarodna komponenta festivala je tokrat odpadla, namesto na odru pa so se kantavtorice in kantavtorji soočili s snemanjem v studiu. Kljub temu je tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto uspelo: zlato kanto je prejel Primož Vidovič, srebrno Blaž Mencinger, bronasto oziroma nagrado silence fiction za tujejezične pesmi si je prislužil Duo 3RMA, spletno občinstvo pa je najbolj prepričal Andrej Vilčnik. O razvoju festivala in smernicah domače kantavtorske glasbe se pogovarjamo z organizatorjem festivala Petrom Andrejem in članom strokovne žirije Janijem Kovačičem, nekaj besed pa povesta tudi dobitnika dveh od štirih tokratnih nagrad: Primož Vidovič in Blaž Mencinger.


24.12.2020

Pesem v žepu - Borut Gombač

V Pesmi v žepu navadno gostimo glasbenike, danes pa se bomo ustavili na drugi strani uglasbene besede. Z nami je namreč pesnik Borut Gombač. Obiskali smo ga v Mariboru, zaposlen je namreč v tamkajšnji univerzitetni knjižnici. Njegove pesmi so uglasbili Vasko Atanasovski, skupina Kvinton, kantavtor Marko Grobler in drugi.


17.12.2020

Kantavtorice in kantavtorji, šansonjerke in šansonjerji v letu 2020

V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj svetlejših glasbenih utrinkov iztekajočega se leta 2020, ki sicer glasbenikom ni bilo najbolj naklonjeno. Poslušali bomo skladbe z letošnjih albumov s področja kantavtorske glasbe in šansona, ki so jih ustvarili Vita Mavrič, Boris Cavazza, Tomaž Hostnik, Sandra Erpe, Severa Gjurin in Počeni škafi.


10.12.2020

Pesem v žepu: Songi o hudih časih

Vsak čas prinaša svoje preizkušnje, ki se slej ko prej prezrcalijo v pripovedi, pesmi in druge oblike ustvarjalnosti. Tiste večje, kolektivne izkušnje, kot so vojne, pomanjkanje in druge stiske, včasih tako odzvanjajo še desetletja ali stoletja. Za vas smo jih nekaj zbrali v današnji kantavtorski Pesmi v žepu.


03.12.2020

Hostnik pa Krečič: Mačahe

»Mačahe« kantavtorja Tomaža Hostnika, ki jih izvaja v duu z violinistom Matijo Krečičem, so šopek glasbenih slik sodobnega vaškega okolja. Pesmi so vsebinsko izredno močne, večinoma obravnavajo težke, zelo življenjske teme. O nekaterih stvareh je težko spregovoriti, še težje jih je spraviti v pesem – ampak Tomaž se tega loti na samosvoj način in nam omogoči, da se tudi sami vživimo v zgodbe ljudi, ki jih je ujel v svoje skladbe.


26.11.2020

Rudi Bučar: Kambjale so čase

Istrski kantavtor Rudi Bučar se v pesmih s svoje sedme samostojne plošče »Kambjale so čase« poigrava s časovno komponento. Spremembe, ki jih kot posamezniki in družba doživljamo v razponu desetletij (ali pa včasih zgolj nekaj tednov, kot se je zgodilo v aktualnem letu), se odražajo tudi v izbiri zvočne barve posameznih pesmi, kar je Rudi Bučar dosegel v sodelovanju s številnimi glasbeniki: Goran Krmac, Anže Vrabec, Robert Pikl, Tomi Purić, Hamo, Martin Štibernik, Giulio Rosselli, Boštjan Gombač …


19.11.2020

Severa Gjurin: Ali je še kaj prostora?

V Pesmi v žepu tokrat potujemo v glasbeni svet Severe Gjurin. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini Olivija, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča "Ali je še kaj prostora?" prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.


22.10.2020

Sandra Erpe: Samote

Kantavtorica in pesnica Sandra Erpe na novi plošči »Samote« raziskuje, kaj lahko glasba doda besedi in kaj se zgodi, če besedi odvzamemo glasbo. Štirinajst pesmi – sedem prebranih in sedem uglasbenih – nam naslika različne odtenke oddaljenosti med ljudmi: samoto, osamljenost, samost ...


08.10.2020

Andraž Hribar: Čas je

Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo "Čas je" vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.


01.10.2020

Tobija Hudnik: Berlejbej

Berlejbej je novi album in ime istoimenske zasedbe, ki jo vodi kitarist Tobija Hudnik. Dvanajst pesmi, ki jih je Tobija ustvaril v najstniškem zanosu, po zaslugi njegovih prijateljev, izvrstnih mladih glasbenikov, oživi na zvočno razgibani kantavtorski plošči in nam pred očmi pričara skrivnostni naivni svet prvih ljubezni, v katerem ni nič nemogoče.


24.09.2020

Neca Falk: Kar koli sem počela, mi je bilo v največje veselje

V Pesmi v žepu nas je v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, zaradi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo drugi del pogovora.


17.09.2020

Neca Falk: "Moje izhodišče je pripoved"

V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.


09.09.2020

Luka Gluvić: Cesta, ki pelje v sanje

Uglasbena poezija zazveni najlepše, kadar se avtor glasbe poistoveti z besedami pesnika. Prav zato je novi album »Cesta, ki pelje v sanje« nekaj čisto posebnega: kantavtor Luka Gluvić je na njem namreč uglasbil poezijo svojega očeta Gorana Gluvića.


27.08.2020

Peter Baroš: Slovenska glasba je in bo v tujini zanimiva tudi zaradi jezika, ki ga imamo

Ob koncu poletja se bo pred mikrofonom Prvega oglasil vodja Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SIGIC) Peter Baroš ter nam zaupal svoje poglede na trenutno slovensko glasbeno realnost.


13.08.2020

Poletni izbor 2020, 7. del: šanson

V tokratnem poletnem izboru bomo v Pesmi v žepu poslušali šansone: nekaj smo jih izbrali z albuma »Ljuba« Nike Vistoropski, obenem pa smo pobrskali med posnetki z nedavnega nastopa dua Hostnik-Krečič, ki nam je v živo zaigral v Prvi vrsti.


23.07.2020

Poletni izbor 2020, 4. del

Poletna Pesem v žepu prinaša izbor slovenskih kantavtorskih pesmi. Tokrat poslušamo nekaj pesmi z nove male plošče »Med borovci« Luka Gluvića, novi single ter eno lansko pesem skupine Edenon ter dve starejši pesmi Ksenije Jus.


Stran 8 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov