Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Družabne igre so kot male skupnosti, v katerih so vsi udeleženci enakovredni ustvarjalci skupinske dinamike.”
Številna društva te dni pripravljajo poletne delavnice igranja družabnih iger za otroke – tudi društvo Igrolog. Samo Oleami je eden od moderatorjev in na delavnicah usmerja ter miri mladež, ki se že pred začetkom igranja običajno znajde v dilemi: kaj bomo igrali?
"Pozna se, da se ukvarjamo z otroki, ki so navajeni na elektronske naprave, ki hlastajo po dražljajih in želijo igrati čim več iger ter jih pogosto niti ne dokončati. Ni torej težava v motivaciji otrok za sodelovanje, temveč da to željo po igranju čim več iger nekako usmerjamo in uravnavamo."
Igre so dobrodošle. Spodbujajo socializacijo, razvoj socialnih veščin, empatijo, ustvarja se nekakšna skupinska dinamika, poudarjajo v društvu Igrolog. Niso pa samo za otroke. Obstaja velika skupnost odraslih, ki lahko več ur neprekinjeno igrajo družabne igre. Tudi takšne, ki imajo za kakšno uro pravil. Sicer so pravila pogosto razlog za konflikt ali slabo voljo.
"Ljudje običajno igrajo po napačnih pravilih, ker jih nemalokrat priredijo ali olajšajo. Če igra zahteva neko veščino, je to izziv. In če igro olajšaš, se lahko igraš z igračami."
Razvoj sodobnih družabnih iger se je zgodil v 70-ih letih, sploh v Nemčiji, ki je motor razvoja tovrstnega preživljanja prostega časa. Močna skupnost je tudi čez lužo, le da so se tam razvili drugačni žanri. In žanrov je veliko - od abstraktnih, vojaških, iger za enega igralca do iger sodelovanja, kjer imajo igralci skupni cilj premagati igro. Takšna je denimo "Pandemic", ko se dejansko igramo leto 2020. Svet se ukvarja z vprašanjem, kako premagati virus in odgovor je v igri preprost: s sodelovanjem.
V začetku tedna smo dobili tudi vsakoletno najpomembnejšo nagrado v svetu družabnih iger, “Spiel des Jahres” oziroma igro leta. To je postala igra “Pictures”. Vsak igralec prejme enega izmed petih rekvizitov - vezalke, karte s simboli, palčke in kamne, barvne kockice ali lesene predmete različnih oblik. Cilj igre: igralci morajo s pomočjo teh rekvizitov predstaviti motive s slik na sredini mize.
229 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
“Družabne igre so kot male skupnosti, v katerih so vsi udeleženci enakovredni ustvarjalci skupinske dinamike.”
Številna društva te dni pripravljajo poletne delavnice igranja družabnih iger za otroke – tudi društvo Igrolog. Samo Oleami je eden od moderatorjev in na delavnicah usmerja ter miri mladež, ki se že pred začetkom igranja običajno znajde v dilemi: kaj bomo igrali?
"Pozna se, da se ukvarjamo z otroki, ki so navajeni na elektronske naprave, ki hlastajo po dražljajih in želijo igrati čim več iger ter jih pogosto niti ne dokončati. Ni torej težava v motivaciji otrok za sodelovanje, temveč da to željo po igranju čim več iger nekako usmerjamo in uravnavamo."
Igre so dobrodošle. Spodbujajo socializacijo, razvoj socialnih veščin, empatijo, ustvarja se nekakšna skupinska dinamika, poudarjajo v društvu Igrolog. Niso pa samo za otroke. Obstaja velika skupnost odraslih, ki lahko več ur neprekinjeno igrajo družabne igre. Tudi takšne, ki imajo za kakšno uro pravil. Sicer so pravila pogosto razlog za konflikt ali slabo voljo.
"Ljudje običajno igrajo po napačnih pravilih, ker jih nemalokrat priredijo ali olajšajo. Če igra zahteva neko veščino, je to izziv. In če igro olajšaš, se lahko igraš z igračami."
Razvoj sodobnih družabnih iger se je zgodil v 70-ih letih, sploh v Nemčiji, ki je motor razvoja tovrstnega preživljanja prostega časa. Močna skupnost je tudi čez lužo, le da so se tam razvili drugačni žanri. In žanrov je veliko - od abstraktnih, vojaških, iger za enega igralca do iger sodelovanja, kjer imajo igralci skupni cilj premagati igro. Takšna je denimo "Pandemic", ko se dejansko igramo leto 2020. Svet se ukvarja z vprašanjem, kako premagati virus in odgovor je v igri preprost: s sodelovanjem.
V začetku tedna smo dobili tudi vsakoletno najpomembnejšo nagrado v svetu družabnih iger, “Spiel des Jahres” oziroma igro leta. To je postala igra “Pictures”. Vsak igralec prejme enega izmed petih rekvizitov - vezalke, karte s simboli, palčke in kamne, barvne kockice ali lesene predmete različnih oblik. Cilj igre: igralci morajo s pomočjo teh rekvizitov predstaviti motive s slik na sredini mize.
3D tiskanje hrane je zaenkrat prisotno v pop-up restavracijah in bolj eksperimentalnih kuhinjah visoke kulinarike, smo imeli pa tudi Slovenci svoje poskuse.
Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.
Neveljaven email naslov