Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Družabne igre so kot male skupnosti, v katerih so vsi udeleženci enakovredni ustvarjalci skupinske dinamike.”
Številna društva te dni pripravljajo poletne delavnice igranja družabnih iger za otroke – tudi društvo Igrolog. Samo Oleami je eden od moderatorjev in na delavnicah usmerja ter miri mladež, ki se že pred začetkom igranja običajno znajde v dilemi: kaj bomo igrali?
"Pozna se, da se ukvarjamo z otroki, ki so navajeni na elektronske naprave, ki hlastajo po dražljajih in želijo igrati čim več iger ter jih pogosto niti ne dokončati. Ni torej težava v motivaciji otrok za sodelovanje, temveč da to željo po igranju čim več iger nekako usmerjamo in uravnavamo."
Igre so dobrodošle. Spodbujajo socializacijo, razvoj socialnih veščin, empatijo, ustvarja se nekakšna skupinska dinamika, poudarjajo v društvu Igrolog. Niso pa samo za otroke. Obstaja velika skupnost odraslih, ki lahko več ur neprekinjeno igrajo družabne igre. Tudi takšne, ki imajo za kakšno uro pravil. Sicer so pravila pogosto razlog za konflikt ali slabo voljo.
"Ljudje običajno igrajo po napačnih pravilih, ker jih nemalokrat priredijo ali olajšajo. Če igra zahteva neko veščino, je to izziv. In če igro olajšaš, se lahko igraš z igračami."
Razvoj sodobnih družabnih iger se je zgodil v 70-ih letih, sploh v Nemčiji, ki je motor razvoja tovrstnega preživljanja prostega časa. Močna skupnost je tudi čez lužo, le da so se tam razvili drugačni žanri. In žanrov je veliko - od abstraktnih, vojaških, iger za enega igralca do iger sodelovanja, kjer imajo igralci skupni cilj premagati igro. Takšna je denimo "Pandemic", ko se dejansko igramo leto 2020. Svet se ukvarja z vprašanjem, kako premagati virus in odgovor je v igri preprost: s sodelovanjem.
V začetku tedna smo dobili tudi vsakoletno najpomembnejšo nagrado v svetu družabnih iger, “Spiel des Jahres” oziroma igro leta. To je postala igra “Pictures”. Vsak igralec prejme enega izmed petih rekvizitov - vezalke, karte s simboli, palčke in kamne, barvne kockice ali lesene predmete različnih oblik. Cilj igre: igralci morajo s pomočjo teh rekvizitov predstaviti motive s slik na sredini mize.
229 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
“Družabne igre so kot male skupnosti, v katerih so vsi udeleženci enakovredni ustvarjalci skupinske dinamike.”
Številna društva te dni pripravljajo poletne delavnice igranja družabnih iger za otroke – tudi društvo Igrolog. Samo Oleami je eden od moderatorjev in na delavnicah usmerja ter miri mladež, ki se že pred začetkom igranja običajno znajde v dilemi: kaj bomo igrali?
"Pozna se, da se ukvarjamo z otroki, ki so navajeni na elektronske naprave, ki hlastajo po dražljajih in želijo igrati čim več iger ter jih pogosto niti ne dokončati. Ni torej težava v motivaciji otrok za sodelovanje, temveč da to željo po igranju čim več iger nekako usmerjamo in uravnavamo."
Igre so dobrodošle. Spodbujajo socializacijo, razvoj socialnih veščin, empatijo, ustvarja se nekakšna skupinska dinamika, poudarjajo v društvu Igrolog. Niso pa samo za otroke. Obstaja velika skupnost odraslih, ki lahko več ur neprekinjeno igrajo družabne igre. Tudi takšne, ki imajo za kakšno uro pravil. Sicer so pravila pogosto razlog za konflikt ali slabo voljo.
"Ljudje običajno igrajo po napačnih pravilih, ker jih nemalokrat priredijo ali olajšajo. Če igra zahteva neko veščino, je to izziv. In če igro olajšaš, se lahko igraš z igračami."
Razvoj sodobnih družabnih iger se je zgodil v 70-ih letih, sploh v Nemčiji, ki je motor razvoja tovrstnega preživljanja prostega časa. Močna skupnost je tudi čez lužo, le da so se tam razvili drugačni žanri. In žanrov je veliko - od abstraktnih, vojaških, iger za enega igralca do iger sodelovanja, kjer imajo igralci skupni cilj premagati igro. Takšna je denimo "Pandemic", ko se dejansko igramo leto 2020. Svet se ukvarja z vprašanjem, kako premagati virus in odgovor je v igri preprost: s sodelovanjem.
V začetku tedna smo dobili tudi vsakoletno najpomembnejšo nagrado v svetu družabnih iger, “Spiel des Jahres” oziroma igro leta. To je postala igra “Pictures”. Vsak igralec prejme enega izmed petih rekvizitov - vezalke, karte s simboli, palčke in kamne, barvne kockice ali lesene predmete različnih oblik. Cilj igre: igralci morajo s pomočjo teh rekvizitov predstaviti motive s slik na sredini mize.
V Sloveniji imamo nekaj več kot 11.000 čebelarjev, kar je v vrhu Evropske unije. Je pa med njimi zelo malo žensk. Ena redkih čebelark pri nas je Novomeščanka Andreja Stankovič, ki se s to dejavnostjo ukvarja že 40 let. Začelo se je čez noč, ko ji je zgodaj umrl oče in ji zapustil kar 50 čebeljih družin.
Povprečen Američan se v življenju preseli desetkrat, povprečen Slovenec samo enkrat. Tudi zato smo verjetno, pove vodja selitvenega servisa EXPERT d.o.o. iz Ljubljane Zlatko Pehlič, toliko bolj navezani na svoje imetje. Sicer pa je končna cena takšne storitve odvisna od številnih dejavnikov: količine opreme, nadstropja in od tega ali ima recimo blok dvigalo, pa tudi od samo demontaže in montaže opreme.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Petek brez pravila gre v avtopralnico. Odločitev, ali v avtomatsko ali ročno, še ni dokončna je pa znan sogovornik - Matic Mirtič iz avtopralnice Avtostop. Med drugim izvemo, kje v vozilu je največ bakterij, zakaj je redno čiščenje avtomobila nujno tudi za prometno varnost in kako čisti/umazani so avtomobili Slovencev?
Skladišča so ponavadi kar kletni prostori knjižnic. V Slovanski knjižnici imajo sicer dve skladišči; eno v kleti, drugo pa v 2. nadstropju stavbe. Dostop do njiju ima zgolj strokovno osebje knjižnice. Tokrat pa tudi Prvi program Radia Slovenija!
Skladišča so ponavadi kar kletni prostori knjižnic. V Slovanski knjižnici imajo sicer dve skladišči; eno v kleti, drugo pa v 2. nadstropju stavbe. Dostop do njiju ima zgolj strokovno osebje knjižnice. Tokrat pa tudi Prvi program Radia Slovenija!
Tokrat govorimo o filozofiji življenja, ki se ji reče minimalizem. Po načelu manj je več se ravna Marko Roblek, avtor bloga Minimalist in tekaškega podkasta Zagret za tek, pionir bosonogega teka in organizator tekaških prireditev.
Zakaj je pisanje seznamov lahko koristno, razloži strokovnjakinja Sabina Đuvelek, dr. psih., organizacijska psihologinja in performance coach. Namig: ni vse v tistem »pametni pišejo«. Pametni namreč tudi kljukajo.
Zakaj je pisanje seznamov lahko koristno, razloži strokovnjakinja Sabina Đuvelek, dr. psih., organizacijska psihologinja in performance coach. Namig: ni vse v tistem »pametni pišejo«. Pametni namreč tudi kljukajo.
Pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj so zasliševalci bolj kot na neverbalne pozorni na verbalne znake, kar pa ne pomeni, da jih povsem odmislijo ... Sogovornik: izr. prof. dr. Igor Areh, predstojnik Katedre za družboslovje, humanistiko in metodologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru ter svetovalec pri preiskovanju kaznivih dejanj in sodni izvedenec s področja psihologije pričanja.
Strokovnjaki v grobem poznajo več različnih tipov vzgoje. Tokrat jih razlagamo na konkretnih primerih z Janjo Urbančič, svetovalko za osebno rast in sočutno starševstvo, ki je "nekje vmes". Ne izhaja torej iz permisivne vzgoje, pri kateri otrok nima meja, ali iz avtoritarne, pri kateri je na prvem mestu strogost in ni prostora za kompromise.
V Petku brez pravila se pred koledarskim začetkom pomladi sprašujemo o učinkovitosti (tradicionalnih) čistilnih akcij. Pa ne tistih doma, temveč v naravi. Slovenci se že pregovorno v velikem številu udeležujemo omenjenih dogodkov, a hkrati - glede na količino zbranih odpadkov - očitno tudi veliko smetimo.
Radiestezija je za marsikoga sporna, ker gre za nepriznano "ljudsko" znanost. Radiestezist Rene Novak se z merjenjem domnevnih zemeljskih in umetnih sevanj ukvarja nekaj več kot 20 let. Kakšno je njegovo delo in na čem temelji omenjena – znanstveno nepriznana – veda?
Ko se najnižja nočna temperatura dvigne na okoli 5 stopinj Celzija, se iz prezimovališč proti mrestiščem začnejo množične selitve dvoživk. Vsako leto jim prostovoljci pomagajo s postavljanjem začasnih ograj in veder, v katerih žabice varno prenesejo na drugo stran cestišča. A odsekov cest, kjer prihaja do množičnih povozov ni malo - več kot 1000 je v Sloveniji takšnih t.i. črnih točk. Petek brez pravila gosti prostovoljca, dijaka Maja Kastelica.
Klovni so eni najbolj neobremenjenih likov v uprizoritveni umetnosti. In takšna sta tudi Natalija in Ravil Sultanov, mož in žena, klovn in klovnesa, diplomanta moskovske akademije za cirkuške umetnosti - smer klovnada. V Sloveniji ustvarjata že 30 let.
Davorin Tonkli iz Šoštanja, eden od pionirjev vzgajanja ličink mokarjev pri nas, ima v posebnem izoliranem kontejnerju približno 300 pladnjev. Na vsakem goji od 8 do 9 tisoč ličink. Idealni pogoji zanje so 27 ? in 65 do 70 odstotna vlaga. "Dela je veliko," pravi, vendar obenem dodaja, da je to hrana prihodnosti. Pa naj si bo v obliki prigrizka brez posebne obdelave in v naravni obliki ali kot sestavina moke za peko kruha.
Pred mednarodnim tednom flirtanja in Valentinovim o slovenskih osvajalnih stavkih (pick-up lines)
Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Pekingu smo se spomnili prvega olimpijskega odličja za samostojno Slovenijo. Priborila nam ga je Alenka Dovžan, ena od t. i. "vražjih Slovenk", ki se z nostalgijo in prijetnimi občutki spominja podpore in navijanja sotekmovalcev. Olimpijski duh je bil takrat še pravi. Kaj to pomeni, pa v Petku brez pravila!
Petek brez pravila zavrača razmišljanje, da je oblačenje domačih ljubljenčkov predvsem zabava lastnikov ali t.i. počlovečenje kosmatincev. A hkrati se dotaknemo vprašanja, kje je še meja razumnega. Tudi glede cen živalske garderobe. Gostja: Metka Brodarič Bobnar, ki se je pred leti odločila, da bo za pasjo zimsko kolekcijo poskrbela kar s šivalnim strojem.
Pretekli ponedeljek, tretji v januarju, je bil "menda" najbolj depresiven dan v letu. In razlog za takšen naziv ni v vraževerju, pač pa naj bi izhajal iz več dejavnikov: pobožični računi in dolgovi, opustitev novoletnih zaobljub, nizka raven sončne svetlobe in ne preveč prijazno vreme. Zima, januar, ponedeljki ... Povsod lahko najdemo nekaj, kar ima negativen vpliv na naše počutje.
Neveljaven email naslov