Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
100-odstotne vodoodpornosti pri pametnih napravah ni, vsaka naprava ima svojo odpovedno točko.
Stoodstotne vodoodpornosti pri pametnih napravah ni, vsaka naprava ima svojo odpovedno točko
Tina Šušteršič, iz podjetja etuizamobi, tudi rekreativna potapljačica, ugotavlja, da stranke ne berejo navodil in da pri izrazih vodotesen, vodoodporen prihaja do zmede:
"Če damo besedo "waterproof" ali "water-resistant" v google prevajalnik, v vsakem primeru prevede zadevo v "vodoodporno", medtem ko bi "water-resistant" dobesedno pomenilo "vodotesnost". Zato dajemo ti dve besedi v isti koš."
Ko govorimo o pametnih urah, zapestnicah in telefonih, je tako bolj pravilna uporaba besede vodotesnost, saj stoodstotne vodoodpornosti ni. Na pametnih napravah je sicer po navadi veliko nalepk in oznak, ampak če iščete strokovno oceno, poiščite IP-klasifikacijo. To so standardi vodotesnosti, ki jih je določila Mednarodna elektro-tehniška komisija (IEC) in veljajo po vsem svetu.
"Podjetje, ki ima neki tak izdelek, ki naj bi bil vodotesen, lahko naredi teste ali pa ne. Če ne bo naredil testov, to še ne pomeni, da naprava ni vodotesna. Niso si želeli dodatnih stroškov, saj v ozadju ti testi precej stanejo, kar pomeni, da so naprave potem dražje. Tako da se veliko proizvajalcev potem za te teste ne odloči in samo dodajo oznako "waterproof" ali "water-resistant", ne pa dejansko te kvalifikacije (e. g. IP).
IP-oznaka je sicer sestavljena iz dveh števil – prvo določa zaščito pred peskom in prahom, drugo pa pove, kako je z vodotesnotjo. Natančnejše tabele o tem najdete tudi na blogu Tine Šušteršič: Je moja naprava vodoodporna?
223 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
100-odstotne vodoodpornosti pri pametnih napravah ni, vsaka naprava ima svojo odpovedno točko.
Stoodstotne vodoodpornosti pri pametnih napravah ni, vsaka naprava ima svojo odpovedno točko
Tina Šušteršič, iz podjetja etuizamobi, tudi rekreativna potapljačica, ugotavlja, da stranke ne berejo navodil in da pri izrazih vodotesen, vodoodporen prihaja do zmede:
"Če damo besedo "waterproof" ali "water-resistant" v google prevajalnik, v vsakem primeru prevede zadevo v "vodoodporno", medtem ko bi "water-resistant" dobesedno pomenilo "vodotesnost". Zato dajemo ti dve besedi v isti koš."
Ko govorimo o pametnih urah, zapestnicah in telefonih, je tako bolj pravilna uporaba besede vodotesnost, saj stoodstotne vodoodpornosti ni. Na pametnih napravah je sicer po navadi veliko nalepk in oznak, ampak če iščete strokovno oceno, poiščite IP-klasifikacijo. To so standardi vodotesnosti, ki jih je določila Mednarodna elektro-tehniška komisija (IEC) in veljajo po vsem svetu.
"Podjetje, ki ima neki tak izdelek, ki naj bi bil vodotesen, lahko naredi teste ali pa ne. Če ne bo naredil testov, to še ne pomeni, da naprava ni vodotesna. Niso si želeli dodatnih stroškov, saj v ozadju ti testi precej stanejo, kar pomeni, da so naprave potem dražje. Tako da se veliko proizvajalcev potem za te teste ne odloči in samo dodajo oznako "waterproof" ali "water-resistant", ne pa dejansko te kvalifikacije (e. g. IP).
IP-oznaka je sicer sestavljena iz dveh števil – prvo določa zaščito pred peskom in prahom, drugo pa pove, kako je z vodotesnotjo. Natančnejše tabele o tem najdete tudi na blogu Tine Šušteršič: Je moja naprava vodoodporna?
V soboto bomo zaznamovali svetovni dan objemov. Objemi dokazano povzročajo občutek sreče in evforije, ob njih se sprošča tudi hormon oksitocin, ki ga poznamo pod imenom “hormon ljubezni”. Pa si predstavljate, da bi stali na eni izmed mestnih ulic in v rokah držali napis »Zastonj objem«. Bi imeli ta pogum, da bi morda s tem popolnim neznancem polepšali dan? Sogovornik: Matej Sedmak, danes lingvist in lastnik jezikovne šole Language Magic Adventures, pred 16 leti pa študent mednarodnih odnosov, ki je po vzoru iz tujine k nam pripeljal prav tako akcijo.
V varnostno-nadzornem centru varnostne službe brez pravil seveda ne gre. Tam se prvi odzovejo na alarme ob požarih, ropih, vlomih ... Operater je tisti, ki na teren pošlje varnostno službo, po potrebi o dogodku obvesti tudi policijo ali druge službe. Sogovornik: Davor Pajk, direktor fizičnega in tehničnega varovanja pri podjetju Sintal.
V "glasnem" mesecu decembru so v Zavetišče Ljubljana na Gmajnicah sprejeli okrog 80 mačk (tudi zaradi ulova, oskrbe in nato izpusta prostoživečih živali) ter 43 psov. Približno 80 odstotkov slednjih se – po statistiki – vrne k lastnikom. Kaj se zgodi z ostalimi?
Ali ob koncu leta obdarite tudi zdravnike, poštne uslužbence, frizerke …? Kakšna napisana in nenapisana pravila veljajo pri tem? Sogovornica: Simona Lečnik Očko, ustanoviteljica in vodja Lumie – Akademije vrednot.
Petek brez pravila odkriva zakulisje precej zapletenega logističnega vozlišča, ki se mu reče DHL. Gre za nemško logistično podjetje, ustanovljeno v Združenih državah, ki ponuja kurirsko službo, dostavo paketov in hitro pošto. Nekaj statistike: gre za največje svetovno podjetje na področju logistične industrije, deluje v 220 državah in ozemljih, letno dostavi 1,8 milijarde pošiljk, zaposluje pa več kot 380.000 ljudi. Med njimi je tudi Alenka Dobida, sogovornica v oddaji.
Potrošnik je po obdobju epidemije bolj preudaren, nakupuje načrtno, takrat, ko za to nastopi potreba, primerja in analizira. Kaj pa praznična nakupovalna mrzlica? V kolikšni meri nas ta premami? Sogovornika: Simona Mandl (Europark Maribor) in Andrej Ropret (Citypark Ljubljana).
Petek brez pravila tokrat obeleži visok jubilej oddaje Slovencem po svetu, ki je na sporedu že 70 let. V njej se je zvrstilo ogromno zgodb Slovencev, ki so iz različnih razlogov dom našli po vseh koncih sveta. Med njimi je tudi Matej Rančigaj, ki trenutno prebiva v Južni Afriki in živi po načelu "Ne živim zato, da delam, ampak delam, da živim." Spoznamo ga v petkovem jutru na Prvem.
"Odlična igra besed s strani Darsa, ki me je danes, ob enih zjutraj, 'streznila' med vožnjo iz letališča." To je eno od mnenj, ki jih na spletu preberemo o napisih na elektronskih tablah, ki jih od letos priložnostno prikazujejo nad avtocestami. Kdo jih sestavlja in ali dosežejo svoj namen? Sogovornik: Tomo Juvan iz Službe za komuniciranje na Darsu.
Na Martinovo se Petek brez pravila ne ozira v zgodovino nastanka vinskega praznika, gre pa v zgodovino največjega martinovanja v Slovenji. Začelo se je leta 1985, idejni vodja pa Jože Protner, sicer enolog, a tudi scenarist in režiser prvega praznovanja mladega vina. V skoraj štiridesetih letih so se običaji in koncepti martinovanja spreminjali, vztrajajo le malečniški brači, ki pred staro trto ob 11 uri in 11 minut pozdravijo novo vinsko letino. Ali se ob tej uri v Mariboru čas ustavi oziroma se začne novo štetje? Preverja Petek brez pravila.
Prvi petek v novembru je od leta 2012 neuradni dan nalivnega peresa. Tudi pri nas je navdušencev nad pisanjem z nalivnimi peresi kar nekaj, med njimi Sanja Lovrečič iz Kopra. Petek brez pravila!
Na Dan radia se spominjamo na obračanje gumbov in iskanje tiste prave frekvence. Od leta 1928, torej od začetka oddajanja Radia Ljubljana, se je v naših kuhinjah, dnevnih sobah in avtomobilih znašla bogata paleta radijskih sprejemnikov.
Kako se spreminja naš odnos do tega, kako se oblečemo za posebne priložnosti? Je volilni dan, ko izpolnimo svojo državljansko dolžnost, sploh še med njimi? Sogovornici: Vlasta Cah Žerovnik, oblikovalka, publicistka in poznavalka zgodovine oblačenja, ter Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja.
Kako se spreminja naš odnos do tega, kako se oblečemo za posebne priložnosti? Je volilni dan, ko izpolnimo svojo državljansko dolžnost, sploh še med njimi? Sogovornici: Vlasta Cah Žerovnik, oblikovalka, publicistka in poznavalka zgodovine oblačenja, ter Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja.
Kaj smo za volani počeli nekoč, pa danes vsaj večina tega ne bi počela? Se spominjate časov, ko še ni bilo otroških avtosedežev, na omejitev hitrosti v naseljih pa se je večina bolj ali manj požvižgala? Sogovornik: Vojko Safran, danes inštruktor varne vožnje in vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, nekoč prometni policist.
Ste med tistimi, ki ste radi v središču vsake zabave, da se stvari vrtijo okrog vas, ali ste raje nekje ob robu in se neradi izpostavljate? Če ste med prvimi, je večja verjetnost, da ste naklonjeni tudi raznim igram, ki so lahko del kakšnih zasebnih praznovanj, porok itd. Kje je za vas meja med še sprejemljivim in neokusnim? Sogovornika: član narodno-zabavne zasedbe Okrogli muzikanti Leon Polanc ter moderator in glasbenik Franci Podbrežnik.
Slovenske tolarje smo kot valuto sprejeli oktobra 1991. V obtok so najprej prišli posebni boni, leto pozneje – točno na današnji dan pred 30 leti – pa je Banka Slovenije v obtok dala tudi prve tolarske bankovce – za 100, 500 in 1.000 tolarjev. Se jih še spomnite? Sogovornik: numizmatik in tajnik Numizmatičnega društva Slovenije Vito Čop.
V Petku brez pravila tokrat o zgodovini, razvoju in spominih na igranje t. i. arkadnih iger.
Slovenija je bila v preteklih tednih v primežu športne evforije, svetovnemu prvenstvu v odbojki se je pridružilo še evropsko prvenstvo v košarki. Povečan obseg dela so zato imeli številni gostinci po državi, ki so omogočali skupinske oglede televizijskih prenosov. Kaj vse je spremljalo glasno navijanje in predvsem komentiranje v skupinah razgretih navijačev?
"Števke se morajo pojaviti le enkrat!" je bilo navodilo, ki se je pojavilo ob prvih japonskih sudokujih, objavljenih v revijah in časopisih. Navodilo so pozneje skrajšali in ohranili le zloge su-do-ku. Preprosta kombinatorična logična igra se je pri nas pojavila leta 2005. O njenem izvoru in razvoju, pa tudi o metodah reševanja t. i. latinskih kvadratov pa v Petku brez pravila.
"Otroci morajo biti snažni in lepo oblečeni. Lepotičenje ni dovoljeno." Takšna pravila so zapisana v šolskih redih iz preteklosti. Kako pa je danes? Od trenirk do šolskih uniform ...
Neveljaven email naslov