Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prmislek o dediščini arhivov – Marija Hernja Masten

26.10.2020


Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost

Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju.  V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva.
V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem.
Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848).
Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije.
V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996.
Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva.

(nekoliko skrajšano besedilo utemeljitve Arhivskega društva Slovenije ob podelitvi Aškerčeve nagrade za življensko delo l.2020 sogovornici)


Pogled v znanost

667 epizod


Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.

Prmislek o dediščini arhivov – Marija Hernja Masten

26.10.2020


Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost

Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju.  V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva.
V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem.
Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848).
Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije.
V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996.
Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva.

(nekoliko skrajšano besedilo utemeljitve Arhivskega društva Slovenije ob podelitvi Aškerčeve nagrade za življensko delo l.2020 sogovornici)


23.05.2016

Projekt iskanja vodnih virov na Notranjskem

»Razvoj in uporaba metode za količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov na krasu« je celovit naslov 3-letnega, s strani ARRS in občin Postojna in Pivka financiranega projekta v okviru zagotavljanja dodatnih vodnih virov na kraških vodonosnikih pitne vode. Projekt strokovno vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC-SAZU iz Postojne, ki ga v osvetlitvi projekta tokrat zastopa dr.Nataša Ravbar. Kontinuiteto iskanja vodnih virov v tem delu Notranjske opisuje Edi Šibenik iz KOVOD-a, ki z vodo oskrbuje postojnsko in pivško območje.


16.05.2016

Rastlinski endemit Fleischmannov rebrinec in njegova pot

Sredi preteklega tedna sta Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Javni zavod Ljubljanski grad predstavila novo naravoslovno učno pot sredi glavnega mesta (trenutno še brez vidnih označb). Vije se od vrta na Ižanski cesti preko grajskega griča mimo vinograda pa do grajskega dvorišča. Na začetku in na koncu poti skrbno negujejo endemit "Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var.fleischmanni)", kot jo je v l.1844 izdani "Ueberſicht der FLORA KRAIN'S" (pregled flore na Kranjskem) opisal učenec ustanovitelja (Franc Hladnik) tukajšne najstarejše delujoče akademske ustanove Andrej Fleischmann (1804-1867). Mi smo se ekskurzije udeležili ter pripravili potopis iz središča glavnega mesta, v tem primeru upravičeno v znamenju letošnje mednarodno priznane zelene barve, in ob pripovedovanju dr.Jožeta Bavcona ter mag.Blanke Ravnjak spoznavali biodiverzitetno bogastvo dela središča glavnega mesta.


09.05.2016

Cianobakterije – ustvarjalke kisika (O) v atmosferi

Najstarejše “prebivalke” našega planeta so ustvarile kisik v atmosferi. Moderni cianobakterije najbolj poznamo kot smrdljivo strupeno sluz pri “cvetenju” voda. Izr.prof.dr.Bojan Sedmak z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) jih raziskuje že desetletja. Pred leti so ga s Kitajske celo povabili v načrte za njihovo naselitev na Marsu, toda njegov raziskovalni eros ga je potegnil v zanj večje izzive. Pogovor z njim je učna ura o očem nevidnih a ključnih ustvarjalkah za življenje ustrezne atmosfere na Zemlji, ki povečini to počno v globinah resničnih pljuč planeta – oceanih.


02.05.2016

Naravni rezervat Škocjanski zatok

Marca letos so po dobrem letu temeljite prenove slovesno odprli Naravni rezervat Škocjanski zatok v Kopru. Že skoraj dve desetletji za ta del Kopra skrbi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), ki je decembra lani dobilo 10 letno vladno koncesijo za upravljanje. Renaturacijo približno 120 ha velikega rezervata, v katerem stalno gnezdi nekaj deset vrst ptic, skozi leto pa jih gre skozi njega tudi do dvesto vrst, opisujeta člana DOPPS, biolog Borut Mozetič, ki je pri projektu od konca 90-ih, in direktorica rezervata, ekonomistka Nataša Šalaja. foto: Škocjanski zatok pred preureditvenimi deli; vir: https://www.facebook.com/skocjanskizatok/photos/


25.04.2016

Geološki zavod Slovenije - 70 let

Popolno poznavanje geološke zgradbe ozemlja, lastne surovinske baze, zalog pitne vode, termalnih in mineralnih voda so eno od osrednjih strateških področij vsake države, tako tudi naše. Ob letošnji okrogli 70-i obletnici ustanovitve Geološkega zavoda Slovenije (ki se z omenjenim ukvarja), direktor dr.Miloš Bavec in dr.Nina Rman v pogovoru opišeta nekaj njihovih nalog, tudi javna rudniška služba med drugim, raziskav in dejavnosti, ki so si jih ob jubileju zamislili.


11.04.2016

Desetletje obdavčenja podoktorskega študija v tujini

Na primeru že desetletje neustreznega obdavčenja podoktorskih in drugih prejemkov znanstvenikov med raziskovanjem v tujini bodo sogovorniki pojasnili izzušnje s to protirazvojno politiko države. Vabljeni, predsednica Nacionalnega sveta za znanost in tehnologijo prof.dr.Tamara Lah (NIB), prof.dr.Boris Majaron (IJS) in dr.Marko Fonovič (IJS).


04.04.2016

Skoraj vse o zvoku

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so pretekli teden odprli razstavo z naslovom "Skoraj vse o zvoku". Na treh ogromnih mizah z opisi in prikazi značilnosti zvoka spoznavamo zvok v "skoraj" vseh njegovih značilnostih. Kaj sploh je, kako nastane in kje ga ne slišimo (npr. tiha soba, ki so jo v muzeju zgradili prav za to razstavo). Avtor razstave, dr. Orest Jarh je za oddajo prijazno opravil vodenje po razstavišču. Pripravlja Goran Tenze.


28.03.2016

Roboti zdaj in jutri

V okviru 24. Dnevov Jožefa Stefana (rojen 24.3. 1835 blizu Celovca, med drugim rektor Univerze na Dunaju) po katerem se imenuje največji znanstveno-raziskovalni inštitut v Sloveniji, smo se tokrat osredotočili na sredino okroglo mizo, na kateri je nekaj udeležencev takrat potekajočega "Evropskega robotskega foruma 2016" razpravljalo o "prihodnosti z roboti". Razpravo je povezoval direktor IJS, sicer robotik prof.dr.Jadran Lenarčič. V pogovoru pa o trendih v robotiki, njenih mejah in možnostih.


21.03.2016

Matevž Lenarčič: Citizen Science

Z današnjim vzletom Matevža Lenarčiča s portoroškega letališča – odpravil se je na tretji raziskovalni let (2012. Je šel okoli sveta, 2013. pa na severni pol) se nadaljuje projekt GREENLIGHT WORLDFLIGHT. Na dobrih 40.000 km poti bo z ultralahkim letalom s posebnim merilcem (aethalometer) pridobil podatke o koncentracijah, izviru in vrsti izpuhov toplogrednega črnega ogljika na tistih območjih planeta, na katerih to doslej še ni bilo raziskano. V pogovoru pojasnjuje, zakaj je raba ultralahkih letal primerna za to in s kakšnimi izzivi se je srečal pri odločitvi za sodelovanje pri projektu. Tako on kot dr. Griša Močnik (ki je bil gost v oddaji 29. februarja 2016) ga predstavljata kot primer dostopnosti znanstvenih raziskav za državljane, saj so sorodne meritve doslej opravljale le večje raziskovalne ustanove.


14.03.2016

Novi predsednik ENEN

Na začetku meseca je za enoletni mandat postal predsednik Evropskega združenja za jedrsko izobraževanje (ENEN) s sedežem v Franciji prof. dr. Leon Cizelj. V pogovoru bo vodja Odseka za reaktorsko tehniko IJS in visokošolski učitelj na Univerzi v Ljubljani opisal, zakaj so leta 2003 ustanovili to združenje in kaj počne, ter nakazal izzive, s katerimi se sooča izobraževanje strokovnjakov za vodenje procesov v jedrskih centralah. Pripravil Goran Tenze.


07.03.2016

O virusu Zika vemo več zaradi sodelovanja

Odmevna objava znanstvenega članka raziskovalcev Medicinske fakultete in UKC Ljubljana o povezanosti deformacij možganov nerojenega ploda z virusom zika okuženih nosečnic v New England Journal of Medicine 10. februarja, je rezultat izjemnega sodelovanja. Osnovna skupina pod vodstvom akademikinje prof.dr.Tatjane Avšič Županc je štela dobrih ducat ljudi. V prvem skupinskem intervjuju po objavi članka, so poleg omenjene o poteku odkritja, samem virusu in etičnih dilemah, s katerimi so se soočali, spregovorile še patologinja prof.dr.Mara Popović in perinatologinja dr.Vesna Fabjan Vodušek. vir: https://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=&url=http%3A%2F%2Fwww.iapb.it%2Fnews3.php%3FstyleTxt%3D1%26id%3D2938&bvm=bv.115339255,d.ZWU&psig=AFQjCNEQjMG-DWVqcn38NDWij71-cTa0jg&ust=1457184780674095


29.02.2016

Črni ogljik ali saje in segrevanje planeta

Te dni se iz tovarne ultralahkih letal na Slovaškem vrača pilot Matevž Lenarčič, ki bo predvidoma koncem meseca začel že s tretjim velikim okoljevarstvenim poletom merjenja črnih saj po vsem svetu. Projekt GreeLight WorldFlight z raziskovalne plati vodi današnji gost dr. Griša Močnik, vodja raziskav in direktor firme Aerosol. Njihov merilni aparat “aethalometer” – merilec črnega ogljika (črnih saj) bo na krilih letala na nekaj sekund meril koncentracije tega šele v zadnjem desetletju upoštevanega (poleg CO2 in drugih PM) povzročitelja segrevanja planeta. Plast onesnaženega zraka nad jugovzhodno Azijo. Pod krilom se vidi vhod v vzorčevalni sistem za merjenje črnega ogljika, ki leži nad Pitotovo cevjo letala. (foto: M. Lenarčič)


22.02.2016

Ob razstavi “Objektivi” v KSEVT

Prejšni teden odprta razstava “Objektivi” v Kulturnem središču vesoljskih tehnologij v Vitanju ponuja 32 fotoaparatov, filmskih kamer in predmetov iz Muzeja v Zvezdnem mestu pri Moskvi. Gre za presek polstoletne zgodovine tehnologije sovjetskega osvajanja vesolje, točneje, snemanja zunaj zemeljske atmosfere. Od okna, skozi katerega je German Titov pred 55 leti prvič posnel naš planet, do analognih in novejših digitalnih aparatov. V oddaji boste slišali, kaj o kulturalizaciji vesolja, osrednji rdeči niti projektov Dragana Živadinova, pravijo predstavniki Zvezdnega mesta.


15.02.2016

Računalniški vid

Današnji gost, prof. dr. Franc Solina (UL-FRI) je vodja programske skupine "Računalniški vid", ki raziskuje možnosti, računalniški stroj naučiti gledati kot oko človeka. Z njim smo se pogovarjali o izzivih tega tako pomembnega aspekta umetne inteligence. Skupina znaten del svojih dejavnosti namenja preverjanju teoretičnih rezultatov na različnih obstoječih platformah kot so mobilni roboti, aktivni senzorski sistemi in pametne mobilne naprave. Pripravlja Goran Tenze.


08.02.2016

Kako do tehnološkega preboja obrti

O naslovni temi se ob 10-ti obletnici delovanja pogovarjamo z inženirjem mehatronike Janezom Škrlecom, predsednikom Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (član sveta za znanost in tehnologijo RS). Sredi meseca gost na to temo organizira srečanje z resornimi ministri, predstavniki raziskovalne sfere in treh osrednjih javnih univerz. (Janez Škrlec na desni, predava direktor IJS Jadran Lenarčič - vir: OZT OPZS)


01.02.2016

Hiša eksperimentov - 20 let

20 letnico delovanja Hiša eksperimentov v Ljubljani obeležuje delovno. Direktor, fizik dr.Miha Kos, pravi: "Z našo 20-letno prakso in izkušnjami navduševanja mladih nad izobraževanjem želimo pomagati v procesu korenitega izboljšanja izobraževalnega sistema. Samo mladi, ki so radovedni, so tudi ustvarjalni in inovativni. Želim si bodočo družbo takšnih ljudi, ki postavljajo vprašanja na vseh področjih in aktivno iščejo odgovore." Vabljeni k poslušanju pogovora.


25.01.2016

Tiha voda mostove dere

V Hiši eksperimentov v glavnem mestu je od sredine meseca na ogled novi primer eksperimenta (v naslovu). Leto dni približno so trajale priprave, pogovori in izgradnja modelnega žleba, v katerem voda odnaša drobni pesek in tako ustvarja predstavo učinkovanja tekoče vode na opornike mostu. Direktor HE dr.Miha Kos in prof.dr.Matjaž Mikoš, dekan FGG-UL pojasnjujeta, zakaj so se odločili za sodelovanje. Pripravlja Goran Tenze. https://vimeo.com/151894331 foto: Novi eksperiment "Tiha voda mostove dere", avtor Branko Čeak, Hiša eksperimentov


18.01.2016

Živa narava ljubljanskega barja

Ljubljansko barje je območje v državi, ki je skozi nekaj tisoč let doživelo razmeroma največ sprememb. Predvsem zaradi izsuševanja, pravi prof.dr.Boris Kryštufek, vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. To nestalnost »žive narave ljubljanskega barja« bodo v vitrini četrtletja prikazali konec januarja. Kaj bodo na tej občasni razstavi prikazali, in zakaj raziskovalci v sodobnem času za razliko od prvih zbiralcev izpred stoletij, sploh evidentirajo pretekle oblike življenja in ohranjajo »živo naravo« zdaj, v pogovoru z omenjenim gostom.


11.01.2016

Pogled v znanost

Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.


04.01.2016

Od zrcal resničnosti do razvoja avtomobilskih akumulatorjev

V prvi letošnji oddaji se bomo obrnili v preteklo leto in ponudili izbor iz pogovorov z desetimi sogovorniki. Začeli bomo z "zrcali resničnosti", projektom raziskovalca z IJS, nadaljevali s tujerodnimi vrstami v severnem Jadranu, osnovami režima urejanja voda, akademskim kastnim sistemom, elektroporacijo kot pojavom in orodjem, nujnostjo biološke diverzitete za preživetje ekosistemov, obnovili bomo spomin na letos objavljeno študijo o najstarejših poslovnih zapisih v slovenskem jeziku, namenjenih Sigismondu, po domače Žigi Zoisu, sledili razvoju novih baterij in akumulatorjev in končali z inteligentnimi sistemi. Pripravlja Goran Tenze.


Stran 23 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov