Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prmislek o dediščini arhivov – Marija Hernja Masten

26.10.2020


Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost

Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju.  V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva.
V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem.
Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848).
Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije.
V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996.
Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva.

(nekoliko skrajšano besedilo utemeljitve Arhivskega društva Slovenije ob podelitvi Aškerčeve nagrade za življensko delo l.2020 sogovornici)


Pogled v znanost

667 epizod


Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.

Prmislek o dediščini arhivov – Marija Hernja Masten

26.10.2020


Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost

Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju.  V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva.
V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem.
Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848).
Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije.
V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996.
Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva.

(nekoliko skrajšano besedilo utemeljitve Arhivskega društva Slovenije ob podelitvi Aškerčeve nagrade za življensko delo l.2020 sogovornici)


10.10.2016

Od matičnih celic do kemije materialov

Mag.Sabina Kolar je prva doktorska štipendistka »Sklada Janka Jamnika«, ki so ga po tragični smrti bivšega direktorja in priznanega raziskovalca decembra 2014 koncipirali na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Na inštitutu se je pridružila Odseku za kemijo materialov, točneje, skupini za razvoj baterijskih sistemov pod vodstvom dr.Roberta Dominka. V pogovoru je skušala pojasniti, kako se je odločila, da z magistrske teme v okviru podiplomskega študija na FKKT v LJ – matične celice – presedla k razvoju v okviru kemije materialov.


03.10.2016

Jesensko nočno nebo, 2. del

Prejšnji ponedeljek smo spoznali, kaj so na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju Golovec v Ljubljani počeli na dan odprtih vrat ob jesenskem enakonočju, 22. septembra. Danes bomo pobliže spoznali drugega oskrbnika teleskopa Vega, diplomiranega geografa Hermana Mikuža. Med drugim je glavni pobudnik tukajšnjega drugega največjega teleskopa pri nas, 60-centimetrskega pri Črnem vrhu nad Idrijo. Še več, tega in prejšnjega je sredi 70-ih let postavil sam kot navdušen mlad astronom, saj je doma prav v tistem koncu. Med drugim bomo izvedeli tudi kaj več o statusu skupine astronomov, v kateri za to dejavnost nihče ne dobiva plače, kometih (te po večini spremljajo z avtomatiziranim prenosom s Črnega vrha) in morebitni nevarnosti, da bodo trčili v naš planet.


26.09.2016

Jesensko nočno nebo

Ob dnevu odprtih vrat AGO Golovec (astronomsko geofizikalnega observatorija FMF UNI-LJ) pretekli četrtek, 22. septembra (jesensko enakonočje), smo obiskali največji teleskop za opazovanje vesolja v državi na Golovcu v Ljubljani. Imenuje se Vega, o delu z njim, o možnostih, ki jih nudi in o rednih dnevih odprtih vrat ob letnih enakonočjih in solsticijih sta spregovorila dipl. inž. fizike Bojan Dintinjana in študentka višjih letnikov fizike na fakulteti Anja Dobravec.


19.09.2016

Novi rod meduz v Jadranu – Mavia benovici

Na podlagi vnovične analize določenih lastnosti je skupina raziskovalk in raziskovalcev Univerze v Trstu, tržaškega observatorija za geofiziko in Morske biološke postaje Piran (Valentina Tirelli, Isabella D’Ambra, Massimo Avian, Alenka Malej in Andreja Ramšak) v Jadranskem morju dokazala nov rod meduz in ga poimenovala Mavia benovici (po uglednem nedavno preminulem hrvaškem biologu Adamu Benoviću). Pot do odkritja novega rodu meduz v pogovoru opisuje dr. Andreja Ramšak, direktorica Morske biološke postaje Piran, ki je del Nacionalnega inštituta za biologijo.


12.09.2016

Varstvo vrtno-arhitekturne dediščine

Tokratno oddajo namenjamo dediščinski problematiki. Natančneje, varstvu tako imenovane »vrtno-arhitekturne dediščine«, temi, ki se je je pretekli torek na gradu Snežnik na Notranjskem lotila delovna skupina za ohranjanje krajinsko-arhitekturne dediščine pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre po večini za stroko krajinska arhitektura, ki deluje v okviru javnih konservatorskih služb. Slabih trideset udeleženk in udeležencev z nekaj napovedanimi naslovi se je od poznega jutra do zgodnjega popoldneva lotevalo izzivov varstva dediščinske kulturne krajine v okviru veljavne zakonodaje. V oddaji govorita tudi krajinski arhitektki, konservatorki, mag. Marvy Lah Sušnik in Petra Jernejec Babič. Pripravlja Goran Tenze.


05.09.2016

Skoraj vse o zvoku – v Bistri

Znova vabimo na razstavo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki, ki so jo spomladi odprli z naslovom “Skoraj vse o zvoku“. Na treh ogromnih mizah z opisi in prikazi značilnosti zvoka ga spoznavamo v “skoraj” vseh njegovih značilnostih. Kaj sploh je, kako nastane, kako ga opisujemo? Pripravil jo je kustos dr. Orest Jarh, ki smo se mu takrat prepustili pri vodenju skozi to, za radijski medij zanimivo razstavo. Tako kot je osnova glasbe tišina, se je tudi ogled začel v t.im. »tihi sobi«, ki so jo v muzeju zgradili prav za to priložnost. Tehniški muzej v Bistri je v treh zimskih mesecih odprt le za napovedane skupine, tako da bodo prihajajoči jesenski dnevi kar pravi za obisk.


29.08.2016

Razstava projekta SPARKS o znanosti »naredi sam«

Tokrat se pogovarjamo ob razstavi v Tehnološkem parku Ljubljana, ki je k nam prišla kot del evropskega projekta SPARKS, iskre po angleško. Enake razstave trenutno še v Bonnu, Londonu in Varšavi po načrtu projekta utrjujejo pot do odgovorne prakse raziskav in inovacij večinoma neprofesionalcev, v zdravstvu in medicini. Gre za 7 multimedijskih zgodb, ki si jih lahko ogledate do konca septembra. Razstavo je v okviru mednarodnega sodelovanja Hiše eksperimentov koordinirala njihova projektna vodja Vesna Pajić, današnja gostja.


22.08.2016

NARAVOVARSTVENICA ANGELA PISKERNIK – 1886-1967

Spomnili se bomo bližajoče se 130 letnice rojstva Ángele Piskernik, naravoslovke in mednarodno priznane varuhinje narave. Rodila se je 27. avgusta l.1886 blizu Železne Kaple na Koroškem v Avstriji, umrla je v Ljubljani 23.decembra l.1967. Po mnogih pobudah še vedno ne v severni sosedi ne pri nas ni poimenovan noben javni prostor, Planinska zveza Slovenije je nagrado za varstvo okolja poimenovala po njej, kaj in kdo pa je bila ta »najpomembnejša koroška Slovenka 20. stoletja«, bo v pogovoru povedal poznavalec njenega življenja in dela, zgodovinar Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. FOTO: Angela Piskernik ob svoji doktorski promociji na Dunaju l.1914 (vir: www.inv.si)


15.08.2016

Primo Levi: O ogljiku

Spet bomo poslušali eruditske besede že pokojnega italijanskega kemika judovskega rodu Prima Levija. Leta 1987 je v starosti 68 let naredil samomor.  Po lastnih besedah je preživel pekel Auschwitza zato, ker je znal nemško in ker je bil kemik. Pred odločilnim korakom pa ni več mogel vzdržati teže izkušnje, ki se ne bi bila smela zgoditi, kot je ob sojenju odgovornemu za transport milijonov taboriščnikov, predvsem Judov, Adolfu Eichmannu, v 60-ih napisala Hannah Arendt. Levijevo knjigo »Periodni sistem« je britanska kraljeva akademija že pred leti razglasila za najboljšo znanstveno knjigo vseh časov, prevod, delo Marije Kenda-Klinc, pa je pri založbi Obzorja iz Maribora izšel na začetku 90-ih. Levi je svoje profesionalno življenje začel kot kemik, pisatelj pa je postal zaradi taboriščne izkušnje.  Slišali boste poglavje z naslovom »Ogljik«, v katerem bogato naravoslovno znanje kemika prepleta s prefinjeno metaforiko erudita – humanista.


08.08.2016

Zois jih je hotel v kranjščini

Ponavljamo pogovor z dr. Goranom Schmidtom, ki je lani pri Založbi ZRC SAZU izdal obsežno delo o svojem odkritju, doslej najstarejših najdenih rudniških poročilih lastniku v slovenščini. Znanstveno jih je obdelal v obsežni monografiji z daljšim naslovom “Slovenska rudarska poročila iz rudišča Belščica v Karavankah s preloma 18. in 19. stoletja za Sigismonda Zoisa“. (Žiga je za Slovence postal Sigismondo Zois »po zaslugi« svojega varovanca Valentina Vodnika). Omenjena poročila so nadzorniki po njegovem ukazu začeli pisati v našem jeziku, ker, kot nekje pravi avtor, “jih je Zois hotel v kranjščini“, kot so takrat rekli našemu jeziku. Poročila so pisali v takratni slovenščini od konca 80-ih let 18. stoletja pa do Zoisove smrti l. 1819. Šele po osvoboditvi l. 1945 so rudarska poročila v rudnikih na ozemlju sedanje države spet začeli pisati v našem jeziku.


01.08.2016

Tujerodne vrste v Slovenskem morju

Tokrat govorimo o »tujerodnih vrstah v Slovenskem morju«.  Z njimi se že dlje časa ukvarja raziskovalec z Morske biološke postaje v Piranu dr. Borut Mavrič, ki smo ga obiskali lansko zimo. V pogovoru nam je med drugim pojasnil tudi razliko med tujerodnimi in invazivnimi vrstami. Ob poslušanju ponovitve pogovora z njim boste spoznali osnove pomena spremljanja teh procesov v morju.


25.07.2016

O izvoru genetskega koda

Tokrat govorimo o sodobnih izzivih molekularne biologije, malo podrobneje pa o izvoru genetskega koda. Obiskali smo dunajski univerzitetni kampus Vienna Biocenter, v katerem v Laboratorijih Maxa Perutza raziskuje sogovornik v oddaji, biokemik dr. Bojan Žagrović, v Ljubljani pa Kemijski inštitut, iz katerega prihaja druga sogovornica, dr. Mojca Benčina iz Laboratorija za biotehnologijo.


18.07.2016

Razumeti in ohraniti občutljivo kraško podzemlje

Na temelju treh, pri Oxford University Press in Springer (Springer Nature od 2015) izdanih multudisciplinarnih krasoslovnih študij bo v pogovoru s tremi avtorji in avtorico, članico in člani IZRK ZRC-SAZU spoznali osnove, kako razumeti in poskušati ohraniti občutljivo kraško podzemlje. Slednje obsega kar šestino površine Zemlje, tretjino Evrope in skoraj polovico ozemlja naše države. Knjige in študije predstavljajo direktor IZRK prof.dr.Tadej Slave, biologinja izr. prof. dr. Tanja Pipan in izr. prof. dr. Martin Knez. Pri opisu sodelovanja krasoslovcev s projektantom že znane trase drugega tira Divača- Koper, »SŽ-projektivno podjetje Ljubljan«, pa bo njihovo simbiozo pri načrtovanju trase opisal direktor podjetja Edmund Škerbec.


11.07.2016

Po Planinskem polju z biologom

Ali ste vedeli, da je več vrst metuljev na enem kraškem polju, kot je metuljev v celotni Veliki Britaniji? Tako je Notranjski muzej Postojna (Muzej Krasa) pretekli teden vabil na ekskurzijo po našem najbolj tipičnem kraškem polju, Planinskem polju na Notranjskem. Pozno popoldne se je tistega dne, ko je bila najhujša vročina že mimo, zbral dober ducat udeležencev, da bi prisluhnili strokovnemu vodstvu znanega ornitologa in biologa mag. Slavka Polaka, kustosa postojnskega muzeja krasa. Napoved je obljubljala »naravoslovčevo doživljanje« biološke raznovrstnosti kraškega polja.


04.07.2016

Raziskovalke in raziskovalci - so enakopravni?

Gostja dr.Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije pri ZRC-SAZU je soavtorica nedavno predstavljenega »Priročnika za uvajanje spolno občutljivega pristopa v raziskovanje in poučevanje« (Založba ZRC-SAZU), nastalega v okviru mednarodne raziskave o »enakosti spolov v akademski in raziskovalni sferi oz. boj proti karierni nestabilnosti in asimetriji« (Garcia-Gendering the Academy and Research: combating Career Instability and Asymmetries - 7OP) . Z njim želijo dolgoročno pripomoči k na spol bolj občutljivemu pristopu pri raziskovalkah in raziskovalcih ter visokošolskem učiteljskem kadru.


27.06.2016

Ljubljansko barje kot kulturna pokrajina

Zamislimo si življenje Ljubljanskega barja skozi obdobje dveh desetletij brez vpliva ljudi. Z odgovorom na to zamišljeno hipotezo bo varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljansko barje začela opisovati dr. Mateja Šmid Hribar, znanstvena sodelavka na Geografskem inštitutu A. Melika na ZRC-SAZU. Pri njihovi založbi je pravkar izšla skrajšana verzija njene disertacije s področja varovanja in trajnostnega razvoja kulturnih pokrajin. Od razumevanja ekosistemskih storitev je že zdaj, predvsem pa bo v prihodnosti, odvisno upravljanje kulturnih pokrajin.


20.06.2016

60 let CKR pri državnem arhivu

Ob mednarodnem dnevu arhivov 9. junija nas je Arhiv Republike Slovenije spomnil na 60-letnico delovanja njihovega Centra za konserviranje in restavriranje pisne in grafične dediščine. Gre za tudi številčno najmočnejši tovrstni strokovni oddelek pri nas, ki tesno sodeluje z manjšimi zasedbami v NUK  in Narodnem muzeju Slovenije, hkrati pa še z raziskovalnimi inštituti in univerzo. Od leta 1990 center vodi kemičarka gostja v oddaji prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič, ki je med drugim podrobneje opisala temeljni cilj rabe naravoslovnih znanj kot njihovega pristopa k ohranjanju dediščine. Pripravlja Goran Tenze.


13.06.2016

Zdravo morje – zdrav planet

Ob letošnjem Mednarodnem dnevu oceanov (8. junija 2016), ki letos poteka z motom “Zdravi oceani, zdrav planet” smo obiskali Morsko biološko postajo Piran (NIB). Raziskovalke prof. dr. Valentina Turk, doc. dr. Patricija Mozetič in dr. Janja Francè so predstavile osnovno stanje onesnaženosti slovenskega morja oz. tržaškega zaliva, potek in okvirne rezultate monitoringa morskih voda ter povzele ključne razloge zaradi katerih je morje srce planeta.


06.06.2016

Izzivi prehranske varnosti v 21. stoletju

Znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani prof. dr. Marina Dermastia,  med drugim avtorica prve referenčne knjige za biologijo rastlin pri nas (Pogled v rastline, 2007) in popularizatorica vloge znanosti, se na podlagi dolgoletnih izkušenj posveča tudi izzivu "prehranske varnosti" v našem stoletju. V pogovoru je osvetlila več aspektov tega koncepta  v mreži globalnih protislovij med proizvodnjo in razdelitvijo hrane (predvsem rastlinskega izvora) v razvitem in preostalem svetu. Pripravlja Goran Tenze.


30.05.2016

Aralsko jezero skozi čas

Tokrat v oddaji vnovič opozarjamo na ekologijo izginjanja Aralskega jezera v osrednji Aziji. V obdobju od začetka 60-ih do danes se je površina takrat blizu 70 tisoč kvadr. kilometrov velikega jezera oz. enega od nekoč štirih največjih sladkovodnih bazenov na svetu, zmanjšala na današnjih približno 5% nekdanje površine. Redni profesor za ekologijo celinskih voda z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, priznani limnolog dr.Mihael Jožef Toman, je bil tam na povabilo Ruske akademije znanosti na raziskovalni ekskurziji pred pol desetletja. Takrat nam je povedal zgodbo o ekologiji tega izginjanja.


Stran 22 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov