Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Christian Baudis

17.02.2015

“Če želite obstati v prodajnem svetu, morate biti digitalni,” pravi Christian Baudis, digitalni ekspert in podjetnik ter nekdanji direktor Googla Nemčija. Če ste analogni prodajalci, je zdaj še zadnji čas za digitalizacijo. In da tukaj ne gre za špekulacije, dokazuje lanska prodaja pametnih telefonov. Prodanih je bilo 1,5 milijarde, kar je več kot je bilo prodanih osebnih računalnikov v zadnjih 37 letih. Če vas ta podatek ne spodbudi k spremembi razmišljanja, pa vas bodo k temu morda spodbudile Poslovne krivulje.

"Digitalizacija je na začetku, zato bomo v prihodnjih letih občutili številne spremembe v družbi in podjetjih. To bo seveda vplivalo na število delovnih mest, saj jih bo veliko izginilo. Vse pa je odvisno od vaše prilagoditve povsem novemu življenju in družbi."

Digitaliziramo skoraj vse, kar je mogoče digitalizirati. Fotografiramo Zemljo, snemamo ulice, uporabljamo brezpilotna letala za nadzor območij, ne pišemo več pisem, skeniramo knjige. Naš gost oddaje Christian Baudis pa pravi, da bo digitalizacija v prihodnje pomembna predvsem na področju prodaje. Za tiste, ki so zaspali na lovorikah analogne prodaje, se bo ta model sesul – če se že ni.

“Pred desetimi leti so vsi hodili v Radio Shack, saj je bil največji ameriški prodajalec elektronske opreme. A niso se posodobili. Le kdo ne uporablja spleta, ko primerja izdelke različnih trgovin! Oni ga za svojo prodajo niso uporabljali. Lahko vam podam primer: ko ne kupujem na spletu in se dejansko odpravim v trgovino z – denimo – elektronskimi napravami, vidim ljudi, kako fotografirajo izdelke in njihove cene, da jih lahko potem primerjajo s cenami na Amazonu ali v drugih spletnih trgovinah. To je smešno, glavni vodja prodajalne bi moral prepoznati slabe prakse, saj njegov produkt ne more konkurirati s tistim na spletu, vsaj ne, kar se cen tiče. To je svet, v katerem živimo. Radio Shack se ni moderniziral, zato je bankrotiral.”

Če ste uspešno podjetje in želite obstati na trgu, je zdaj zadnji čas, da se lotite digitalizacije svoje ponudbe. Predvsem je pomembno, da najprej spoznate svoje stranke. Prodajalci imate veliko prednost, če zbirate podatke o kupcih prek spleta.

 “Vzemimo primer zavarovalniške družbe! Ta lahko z zbiranjem mojih podatkov zelo individualizira ponudbo prav zame. Ta bo najverjetneje precej bolj poceni kot ponudbe iz običajne prodaje. Vse se vrti okrog tega, kako uporabimo podatke, da lahko oblikujemo optimalno ponudbo za vsakega posameznika.”

Tukaj se lahko vprašamo, ali si želimo, da kako podjetje ve vse o nas. Predvsem nas lahko skrbi varnost naših podatkov. Christian Baudis pa kot dober primer in zgled navaja Amazon, ki je s posameznikom povezan v realnem času in podatke varno shranjuje. Amazon na podlagi vaših že prej izbranih izdelkov natančno ve, kaj vam mora ponuditi. “To je del izboljšave – vsakič ko nakupujem, dodam še več podatkov – to je ključno za Amazon, da razume moje želje. Čez leto dni mi bo najverjetneje ponudil podoben izdelek, saj že pozna moje želje. Ne smemo pa pozabiti individualizacije – spletna stran ti priporoča nakup. Amazon mi ne predlaga nakupa nečesa, kar so drugi kupili, ampak nekaj, kar jaz potrebujem, saj sklepa po mojih prejšnjih nakupih, kaj mi je všeč. To je odlična prodajna praksa in menim, da bi moralo vsako podjetje delovati v tej smeri.”

Christian Baudis

Christian Baudis se je že kot vodja Googla Nemčija naučil številnih strategij. Direktno tam sicer ni prodajal, se je pa veliko ukvarjal z izobraževanjem prodajalcev v dobre tržnike.

“To je bila nekakšna digitalna razlaga o tem, kako delujejo algoritmi oziroma kako deluje Googlov AdWords, da lahko stranka razume, da je oglaševanje na Googlu veliko bolj učinkovito od oglaševanja v nekaterih klasičnih medijev. Moja naloga je bila izobraziti trg o digitalnih priložnostih, ki se ponujajo v prodaji.”

 Po njegovih besedah so številna uspešna podjetja, ki so bila na trgu minulih 50, 100 let, izginila prav zaradi nepodučenosti na tem področju. Cikel inovacij je tako hiter, da morate biti digitalni danes, saj bo čez pet let razmišljanje o tem že prepozno. Vendar ne moremo mimo dejstva, da nam lahko – če bodo namesto nas večino dela opravljali računalniki – grozi tehnološka brezposelnost. “Digitalizacija je na začetku, zato bomo v prihodnjih letih občutili številne spremembe v družbi in podjetjih. To bo seveda vplivalo na število delovnih mest, saj jih bo veliko izginilo. Vse pa je odvisno od našega prilagajanja in kako smo odprti kot posamezniki, da se prilagodimo povsem novemu življenju in družbi. Čim bolj se prilagodite, tem manj je možnosti, da boste izgubili službo.”

 Treba se bo prilagoditi in razmišljati drugače – če ste to že storili, ste se morda vprašali, kako prodreti  na trg, denimo na večji trg v tujini?

 “Če želite priti na trge v ZDA ali Aziji, morate biti odlični v digitalizaciji, saj so ti trgi zelo močni v digitalnem svetu. Če se na te trge podate z analognim produktom in niste Coca-Cola, vam ne bo uspelo. Vaša primerjalna prednost pri širjenju v tujino bo, kako lahko svoj izdelek in svoje storitve postavite na druge trge.”

 Za zagonska podjetja pa vidi prednost predvsem v trgu čez lužo. “Če bi bil zagonsko podjetje z odlično idejo, bi najprej veliko razmišljal o tehnologiji. Kot tako podjetje bi najprej poskusil na trgu ZDA, ker je to res ogromen trg. To je narod, ki zelo rad tvega, in tudi če vam v prvo ne uspe, vam ponudijo še eno možnost. Drugače je v Evropi, kjer ljudje ne marajo poraza. S svojim zagonskim podjetjem bi se zagotovo odpravil v ZDA.”

Pod njegovo taktirko je sicer nastalo nekaj uspešnih zagonskih podjetij. Med njimi sta Tremor Video Europe & El Cartel Media, pred kratkim pa je ustanovil podjetje na področju zelenih tehnologij Vivablu.org.

“Dva izziva bosta ključna za prihodnje generacije. Eden je, kot smo že povedali, digitalizacija, ki spreminja naše obnašanje. Drugi pa je dejstvo, da nam bo zelo kmalu zmanjkalo naravnih virov. Naše podjetje se ukvarja predvsem s podporo zagonskim podjetjem na področju zelenih tehnologij. Digitalizacija je priložnost, da postanejo izdelki zelenih tehnologij zelo učinkoviti.” 

Christian Baudis, nekdanji vodja Googla Nemčija, digitalni strokovnjak in podjetnik, še sklene, da so lahko zelene tehnologije odlične za izhod iz krize. V Sloveniji in po vsej Evropi potrebujemo trajnostno revolucijo, kajti ključ do uspeha ni več v nišnih industrijah, ampak v ozelenitvi celotnega gospodarstva.


Poslovne krivulje

623 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Christian Baudis

17.02.2015

“Če želite obstati v prodajnem svetu, morate biti digitalni,” pravi Christian Baudis, digitalni ekspert in podjetnik ter nekdanji direktor Googla Nemčija. Če ste analogni prodajalci, je zdaj še zadnji čas za digitalizacijo. In da tukaj ne gre za špekulacije, dokazuje lanska prodaja pametnih telefonov. Prodanih je bilo 1,5 milijarde, kar je več kot je bilo prodanih osebnih računalnikov v zadnjih 37 letih. Če vas ta podatek ne spodbudi k spremembi razmišljanja, pa vas bodo k temu morda spodbudile Poslovne krivulje.

"Digitalizacija je na začetku, zato bomo v prihodnjih letih občutili številne spremembe v družbi in podjetjih. To bo seveda vplivalo na število delovnih mest, saj jih bo veliko izginilo. Vse pa je odvisno od vaše prilagoditve povsem novemu življenju in družbi."

Digitaliziramo skoraj vse, kar je mogoče digitalizirati. Fotografiramo Zemljo, snemamo ulice, uporabljamo brezpilotna letala za nadzor območij, ne pišemo več pisem, skeniramo knjige. Naš gost oddaje Christian Baudis pa pravi, da bo digitalizacija v prihodnje pomembna predvsem na področju prodaje. Za tiste, ki so zaspali na lovorikah analogne prodaje, se bo ta model sesul – če se že ni.

“Pred desetimi leti so vsi hodili v Radio Shack, saj je bil največji ameriški prodajalec elektronske opreme. A niso se posodobili. Le kdo ne uporablja spleta, ko primerja izdelke različnih trgovin! Oni ga za svojo prodajo niso uporabljali. Lahko vam podam primer: ko ne kupujem na spletu in se dejansko odpravim v trgovino z – denimo – elektronskimi napravami, vidim ljudi, kako fotografirajo izdelke in njihove cene, da jih lahko potem primerjajo s cenami na Amazonu ali v drugih spletnih trgovinah. To je smešno, glavni vodja prodajalne bi moral prepoznati slabe prakse, saj njegov produkt ne more konkurirati s tistim na spletu, vsaj ne, kar se cen tiče. To je svet, v katerem živimo. Radio Shack se ni moderniziral, zato je bankrotiral.”

Če ste uspešno podjetje in želite obstati na trgu, je zdaj zadnji čas, da se lotite digitalizacije svoje ponudbe. Predvsem je pomembno, da najprej spoznate svoje stranke. Prodajalci imate veliko prednost, če zbirate podatke o kupcih prek spleta.

 “Vzemimo primer zavarovalniške družbe! Ta lahko z zbiranjem mojih podatkov zelo individualizira ponudbo prav zame. Ta bo najverjetneje precej bolj poceni kot ponudbe iz običajne prodaje. Vse se vrti okrog tega, kako uporabimo podatke, da lahko oblikujemo optimalno ponudbo za vsakega posameznika.”

Tukaj se lahko vprašamo, ali si želimo, da kako podjetje ve vse o nas. Predvsem nas lahko skrbi varnost naših podatkov. Christian Baudis pa kot dober primer in zgled navaja Amazon, ki je s posameznikom povezan v realnem času in podatke varno shranjuje. Amazon na podlagi vaših že prej izbranih izdelkov natančno ve, kaj vam mora ponuditi. “To je del izboljšave – vsakič ko nakupujem, dodam še več podatkov – to je ključno za Amazon, da razume moje želje. Čez leto dni mi bo najverjetneje ponudil podoben izdelek, saj že pozna moje želje. Ne smemo pa pozabiti individualizacije – spletna stran ti priporoča nakup. Amazon mi ne predlaga nakupa nečesa, kar so drugi kupili, ampak nekaj, kar jaz potrebujem, saj sklepa po mojih prejšnjih nakupih, kaj mi je všeč. To je odlična prodajna praksa in menim, da bi moralo vsako podjetje delovati v tej smeri.”

Christian Baudis

Christian Baudis se je že kot vodja Googla Nemčija naučil številnih strategij. Direktno tam sicer ni prodajal, se je pa veliko ukvarjal z izobraževanjem prodajalcev v dobre tržnike.

“To je bila nekakšna digitalna razlaga o tem, kako delujejo algoritmi oziroma kako deluje Googlov AdWords, da lahko stranka razume, da je oglaševanje na Googlu veliko bolj učinkovito od oglaševanja v nekaterih klasičnih medijev. Moja naloga je bila izobraziti trg o digitalnih priložnostih, ki se ponujajo v prodaji.”

 Po njegovih besedah so številna uspešna podjetja, ki so bila na trgu minulih 50, 100 let, izginila prav zaradi nepodučenosti na tem področju. Cikel inovacij je tako hiter, da morate biti digitalni danes, saj bo čez pet let razmišljanje o tem že prepozno. Vendar ne moremo mimo dejstva, da nam lahko – če bodo namesto nas večino dela opravljali računalniki – grozi tehnološka brezposelnost. “Digitalizacija je na začetku, zato bomo v prihodnjih letih občutili številne spremembe v družbi in podjetjih. To bo seveda vplivalo na število delovnih mest, saj jih bo veliko izginilo. Vse pa je odvisno od našega prilagajanja in kako smo odprti kot posamezniki, da se prilagodimo povsem novemu življenju in družbi. Čim bolj se prilagodite, tem manj je možnosti, da boste izgubili službo.”

 Treba se bo prilagoditi in razmišljati drugače – če ste to že storili, ste se morda vprašali, kako prodreti  na trg, denimo na večji trg v tujini?

 “Če želite priti na trge v ZDA ali Aziji, morate biti odlični v digitalizaciji, saj so ti trgi zelo močni v digitalnem svetu. Če se na te trge podate z analognim produktom in niste Coca-Cola, vam ne bo uspelo. Vaša primerjalna prednost pri širjenju v tujino bo, kako lahko svoj izdelek in svoje storitve postavite na druge trge.”

 Za zagonska podjetja pa vidi prednost predvsem v trgu čez lužo. “Če bi bil zagonsko podjetje z odlično idejo, bi najprej veliko razmišljal o tehnologiji. Kot tako podjetje bi najprej poskusil na trgu ZDA, ker je to res ogromen trg. To je narod, ki zelo rad tvega, in tudi če vam v prvo ne uspe, vam ponudijo še eno možnost. Drugače je v Evropi, kjer ljudje ne marajo poraza. S svojim zagonskim podjetjem bi se zagotovo odpravil v ZDA.”

Pod njegovo taktirko je sicer nastalo nekaj uspešnih zagonskih podjetij. Med njimi sta Tremor Video Europe & El Cartel Media, pred kratkim pa je ustanovil podjetje na področju zelenih tehnologij Vivablu.org.

“Dva izziva bosta ključna za prihodnje generacije. Eden je, kot smo že povedali, digitalizacija, ki spreminja naše obnašanje. Drugi pa je dejstvo, da nam bo zelo kmalu zmanjkalo naravnih virov. Naše podjetje se ukvarja predvsem s podporo zagonskim podjetjem na področju zelenih tehnologij. Digitalizacija je priložnost, da postanejo izdelki zelenih tehnologij zelo učinkoviti.” 

Christian Baudis, nekdanji vodja Googla Nemčija, digitalni strokovnjak in podjetnik, še sklene, da so lahko zelene tehnologije odlične za izhod iz krize. V Sloveniji in po vsej Evropi potrebujemo trajnostno revolucijo, kajti ključ do uspeha ni več v nišnih industrijah, ampak v ozelenitvi celotnega gospodarstva.


15.09.2015

100 % Design blagovne znamke »Made in Slovenia«

Po več kot 20 letih smo končno dočakali. Slovenija se bo z nastopom devetih podjetij na enem najprestižnejših oblikovalskih mednarodnih sejmov 100 % Design v Londonu predstavila pod skupnim imenom oziroma pod blagovno znamko “Made in Slovenia”.


08.09.2015

Kohezija - možnosti in priložnosti

V vsaki slovenski občini najdemo kak evropski projekt. Morda je prav zaradi njega vaše življenje lepše, lažje, znosnejše. O dosežkih kohezijske politike pri nas, predvsem pa o možnostih in priložnostih, ki jih ponuja novo finančno obdobje, je govoril Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko.


23.06.2015

Nekoč strošek, danes investicija

Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.


16.06.2015

Evropejci na Kitajsko, Kitajci v Evropo!

O tem, kako poteka poslovna "svilna pot" med Kitajsko in Evropo smo se pogovarjali s prof. dr. Hellmutom Schüttejem.


09.06.2015

Množično financiranje kot nov poslovni model

Množično financiranje postaja vse bolj priljubljen model poslovanja in vsak dan smo priča malemu morju uspešnih zgodb s platform, kot sta denimo Kickstarter in IndieGogo. Zato smo se v tokratnih poslovnih krivuljah odločili, da odgovorimo na vprašanja, komu vse je namenjeno množično financiranje, zakaj je tako priljubljeno in kako naj se ga tako podjetja kot posamezniki sploh lotijo. V pogovoru s finskim strokovnjakom za množično financiranje Joukom Ahvenainenom.


02.06.2015

Yves Morieux

Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.


02.06.2015

Yves Morieus

Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.


26.05.2015

Elevator Pitch fest

Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.


26.05.2015

Elevator Pitch fest

Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.


19.05.2015

Voditeljstvo prihodnosti

Pred kakšnimi izzivi je voditelj prihodnosti in kako ustvarja za družbo boljši jutri, bosta razložila direktorica Hill International Mojca Križnar in izvršni direktor Slovenskega združenja za kakovost in odličnost Aleš Košir.


12.05.2015

Stefan Messer

Zgodba o družinskih podjetjih ima pogosto precej ustaljen scenarij. Bančniki in zasebni vlagatelji prepričajo lastnika, da proda svoj delež v podjetju za kapital, zaradi slabih naložb oziroma poslovnih odločitev pa podjetje prej ali slej pristane v rokah konkurence. Zgodba 60-letnega podjetnika ter častnega konzula Slovenije v Nemčiji, Stefana Messerja, pa je izjema pri tem pravilu. Messer že več kot 28 let deluje na področju proizvodnje industrijskih plinov, že 23 let pa je podjetje navzoče tudi pri nas, v Sloveniji, kjer naj bi do leta 2017, tudi zaradi njegove pomoči, zaživela prva kisikarna.


05.05.2015

Ole za kohezijo

Predstavili bomo nekaj španskih kohezijskih izkušenj in aksiomov, ki se jih držijo pri uspešni pripravi in izvedbi evropskih projektov. Z njimi je Španija v zadnjih letih nekoliko omilila posledice hude krize, s katero se spopada, saj je velik del svoje infrastrukture zgradila in modernizirala prav z evropskim denarjem.


28.04.2015

Trajnostna urbana strategija

Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.


28.04.2015

Trajnostna urbana strategija

Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.


21.04.2015

Je Heineken kupil pivovarno ali je kupil predvsem blagovno znamko?

Ob nedavni prodaji Pivovarne Laško tuji multinacionalki so se v javnosti pojavila vprašanja, kaj se utegne zgoditi z obema močnima blagovnima znamkama slovenskih piv. Ali bo sprememba lastništva vplivala tudi na samo dojemanje blagovne znamke in našo, recimo lokalno, dojemanje zelene “štajerskosti” ali rdeče “ljubljanskosti”. Je Heineken kupil pivovarno ali predvsem blagovni znamki, ki ju bo uspešno tržil naprej? Strokovnjaki trdijo, da je nacionalna blagovna znamka pri pivu še mnogo bolj pomembna kot pri ostalih produktih. Pogovor z Zenelom Batageljem, oglaševalcem in strokovnjakom s področja znamčenja.


14.04.2015

Slovenija- dežela inovacij?

Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti. A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.


07.04.2015

Poslovne: Monica Dodi

To je recept za ženske v podjetništvu, pravi Monica Dodi, prodorna Američanka, poslovna ženska, ki je odprla tudi poseben sklad tveganega kapitala za mlade podjetnice. Dodijeva si je sicer poslovno pot utrla kot soustanoviteljica mreže MTV Europe, sodelovala je tudi z Walt Disneyjem in ameriško medijsko korporacijo AOL. Ob delu v poslu – zanimivo – trenira tudi nogomet. Kot pravi, šport človeka navadi dela v kolektivu in ga nauči, da se glasno postavi sam zase. Oboje svetuje zagnanim podjetniškim novincem, zlasti ženskam, ki se po njenem veliko premalo odločajo za podjetništvo. Pogovor z njo objavljamo v torek ob 10ih v Poslovnih krivuljah na Valu 202.


31.03.2015

Korak k luksuzu

Le čevlje sodi naj Kopitar. In kam sodijo čevlji? Med obvezno poceni šaro ali skoraj umetniške stvaritve? Kako luksuzne blagovne znamke tekmujejo s cenejšimi izdelki, kako rastejo trgi za najdražje izdelke in koliko inovativnosti združuje par čevljev? Gost Poslovnih krivulj in Anje Hlača Ferjančič je Marco Comazzi, direktor za izvoz v švicarskem podjetju Bally.


24.03.2015

Zaposlitveni izziv

Na trgu dela je veliko iskalcev zaposlitve, trenutno nekaj več kot 122 tisoč, razpisanih delovnih mest pa občutno manj. Kako med široko ponudbo iskalcev podjetje najde pravo osebo? Oziroma kako podjetje in iskalec zaposlitve najdeta eden drugega? Ena od možnosti je sodelovanje v Zaposlitvenem izzivu. Gre za projekt Zavoda za zaposlovanje, ki spodbuja zaposlovanje pri najboljših zaposlovalcih na drugačen, interaktiven način. V ožjem izboru se iskalci zaposlitve pomerijo v reševanju problemske naloge, ki jo določi podjetje. In po dolgem času je iz vrst gospodarstva slišati pohvale na račun javnega zavoda.


17.03.2015

Slovensko-avstrijski poslovni skok

V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.


Stran 13 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov