Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti. A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.

Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih … To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki predstavili slovenski izumitelji.

Od prototipa naravnost v muzej?

“Patentov imam zelo veliko, s tem se ukvarjam 70 let, že od malih nog,” je Obrad Dabič minulo nedeljo na Dnevu inovatorjev v Tehniškem muzeju zamahnil z desno roko ob nizu svojih plakatov z opisanimi izumi. Med njimi je bilo moč razbrati pripravo za zgodnje ugotavljanje diabetesa, novo volilno metodo in tako naprej.

Na razstavnem prostoru se je gnetlo približno 20 izumiteljev. »Mi se včasih pošalimo, da gredo naši izumi od prototipa naravnost v muzej,« se je po robu šale, ki pogosto res meji na resničnost, zasukala Ana Hafner, predsednica sveta pri Inovatorskem centru Asi. Še dlje od šale, k cinizmu, pa je zaneslo dolgoletnega izumitelja iz Kopra Alojza Tomazina: “50 let se ukvarjam s tem, imam 50 patentov, 1000 priznanj. Ko me bo prijelo, bom vse zažgal, ker nimam nič od tega!”

Koliko jih na trgu res zaživi?

Slovenski inovatorji, med njimi je le pet odstotkov žensk, so se nazadnje mudili v tujini decembra lani, ko so se iz Južne Koreje vrnili z vrsto medalj, a žal svoje izume kljub tovrstnim nagradam s težavo spravijo v življenje, pa še tukaj imajo več posluha tuji kot pa pri domači investitorji.

“Izumitelji do faze, da patentirajo svoj izum, še pridejo. Najtežje je priti na tržišče. Tu se jih ustavi kar 80 odstotkov.”

Ana Hafner, ASI

Združenje aktivni slovenski inovatorji povezuje približno 200 članov, gre po večini za samostojne inovatorje oziroma mikropodjetja.

Kot pravi Hafnerjeva, inovatorjev v podjetjih pogosto niti ne sprejmejo, le redko pa se tudi zgodi, da bi se s samostojno pobudo obrnili nanje, včasih jih celo ne jemljejo resno. “Takšno izkušnjo sva imela z izumiteljem med obiskom v Elanu, kjer sem dobila občutek, da je šlo razvojnim inženirjem, ki so naju sprejeli, kar malo na smeh.”

Pogrešajo sistematično podporo države

A težava je tudi na drugi strani, dodaja. Krivda je tudi na strani inovatorjev, ki pridejo na srečanje z gospodarstveniki nepripravljeni, pogosto se v združenju na pobudo gospodarstva odzovejo premalo angažirano, temveč le ponudijo svoj katalog. Ob vsem skupaj pogrešajo sistematično podporo države.

“Problem je, da ni podpore države. V javnih raziskovalnih organizacijah, univerzah in inštitutih so se pred leti odprle pisarne za tehnološki transfer, za samostojne izumitelje pa ni nikogar.”

Hafnerjeva dodaja, da bi se želeli ob tem povezati z brezposelnimi mladimi s področja družboslovja, ki bi jim pomagali pri prodoru na trg. Korist bi imeli oboji, je prepričana Hafnerjeva.

Država je prek javnega razpisa INO 2013-2014 spodbujala sofinanciranje patentne zaščite in s tem tudi pospešila rast patentnih prijav, vendar pa so stroški uveljavljanja patenta v mnogih državah za samostojne izumitelje še vedno previsoki.

Slovenija se sicer ponaša s kar nekaj izjemno prodornimi inovatorji. Peter Florjančič, ki se je podpisal pod okvirčke za diapozitiv, plastično zadrgo in pršilec na steklenički za parfum, je bil eden izmed takih, da ne omenjamo pionirjev avtomobilizma na Slovenskem Antona Codellija in Janeza Puha; dandanes pa med častne člane Združenja aktivnih inovatorjev spadata tudi Ivo Boscarol in Sandi Češko.