Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti.
A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih … To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki predstavili slovenski izumitelji.
“Patentov imam zelo veliko, s tem se ukvarjam 70 let, že od malih nog,” je Obrad Dabič minulo nedeljo na Dnevu inovatorjev v Tehniškem muzeju zamahnil z desno roko ob nizu svojih plakatov z opisanimi izumi. Med njimi je bilo moč razbrati pripravo za zgodnje ugotavljanje diabetesa, novo volilno metodo in tako naprej.
Na razstavnem prostoru se je gnetlo približno 20 izumiteljev. »Mi se včasih pošalimo, da gredo naši izumi od prototipa naravnost v muzej,« se je po robu šale, ki pogosto res meji na resničnost, zasukala Ana Hafner, predsednica sveta pri Inovatorskem centru Asi. Še dlje od šale, k cinizmu, pa je zaneslo dolgoletnega izumitelja iz Kopra Alojza Tomazina: “50 let se ukvarjam s tem, imam 50 patentov, 1000 priznanj. Ko me bo prijelo, bom vse zažgal, ker nimam nič od tega!”
Slovenski inovatorji, med njimi je le pet odstotkov žensk, so se nazadnje mudili v tujini decembra lani, ko so se iz Južne Koreje vrnili z vrsto medalj, a žal svoje izume kljub tovrstnim nagradam s težavo spravijo v življenje, pa še tukaj imajo več posluha tuji kot pa pri domači investitorji.
“Izumitelji do faze, da patentirajo svoj izum, še pridejo. Najtežje je priti na tržišče. Tu se jih ustavi kar 80 odstotkov.”
Ana Hafner, ASI
Združenje aktivni slovenski inovatorji povezuje približno 200 članov, gre po večini za samostojne inovatorje oziroma mikropodjetja.
Kot pravi Hafnerjeva, inovatorjev v podjetjih pogosto niti ne sprejmejo, le redko pa se tudi zgodi, da bi se s samostojno pobudo obrnili nanje, včasih jih celo ne jemljejo resno. “Takšno izkušnjo sva imela z izumiteljem med obiskom v Elanu, kjer sem dobila občutek, da je šlo razvojnim inženirjem, ki so naju sprejeli, kar malo na smeh.”
A težava je tudi na drugi strani, dodaja. Krivda je tudi na strani inovatorjev, ki pridejo na srečanje z gospodarstveniki nepripravljeni, pogosto se v združenju na pobudo gospodarstva odzovejo premalo angažirano, temveč le ponudijo svoj katalog. Ob vsem skupaj pogrešajo sistematično podporo države.
“Problem je, da ni podpore države. V javnih raziskovalnih organizacijah, univerzah in inštitutih so se pred leti odprle pisarne za tehnološki transfer, za samostojne izumitelje pa ni nikogar.”
Hafnerjeva dodaja, da bi se želeli ob tem povezati z brezposelnimi mladimi s področja družboslovja, ki bi jim pomagali pri prodoru na trg. Korist bi imeli oboji, je prepričana Hafnerjeva.
Država je prek javnega razpisa INO 2013-2014 spodbujala sofinanciranje patentne zaščite in s tem tudi pospešila rast patentnih prijav, vendar pa so stroški uveljavljanja patenta v mnogih državah za samostojne izumitelje še vedno previsoki.
Slovenija se sicer ponaša s kar nekaj izjemno prodornimi inovatorji. Peter Florjančič, ki se je podpisal pod okvirčke za diapozitiv, plastično zadrgo in pršilec na steklenički za parfum, je bil eden izmed takih, da ne omenjamo pionirjev avtomobilizma na Slovenskem Antona Codellija in Janeza Puha; dandanes pa med častne člane Združenja aktivnih inovatorjev spadata tudi Ivo Boscarol in Sandi Češko.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti.
A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih … To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki predstavili slovenski izumitelji.
“Patentov imam zelo veliko, s tem se ukvarjam 70 let, že od malih nog,” je Obrad Dabič minulo nedeljo na Dnevu inovatorjev v Tehniškem muzeju zamahnil z desno roko ob nizu svojih plakatov z opisanimi izumi. Med njimi je bilo moč razbrati pripravo za zgodnje ugotavljanje diabetesa, novo volilno metodo in tako naprej.
Na razstavnem prostoru se je gnetlo približno 20 izumiteljev. »Mi se včasih pošalimo, da gredo naši izumi od prototipa naravnost v muzej,« se je po robu šale, ki pogosto res meji na resničnost, zasukala Ana Hafner, predsednica sveta pri Inovatorskem centru Asi. Še dlje od šale, k cinizmu, pa je zaneslo dolgoletnega izumitelja iz Kopra Alojza Tomazina: “50 let se ukvarjam s tem, imam 50 patentov, 1000 priznanj. Ko me bo prijelo, bom vse zažgal, ker nimam nič od tega!”
Slovenski inovatorji, med njimi je le pet odstotkov žensk, so se nazadnje mudili v tujini decembra lani, ko so se iz Južne Koreje vrnili z vrsto medalj, a žal svoje izume kljub tovrstnim nagradam s težavo spravijo v življenje, pa še tukaj imajo več posluha tuji kot pa pri domači investitorji.
“Izumitelji do faze, da patentirajo svoj izum, še pridejo. Najtežje je priti na tržišče. Tu se jih ustavi kar 80 odstotkov.”
Ana Hafner, ASI
Združenje aktivni slovenski inovatorji povezuje približno 200 članov, gre po večini za samostojne inovatorje oziroma mikropodjetja.
Kot pravi Hafnerjeva, inovatorjev v podjetjih pogosto niti ne sprejmejo, le redko pa se tudi zgodi, da bi se s samostojno pobudo obrnili nanje, včasih jih celo ne jemljejo resno. “Takšno izkušnjo sva imela z izumiteljem med obiskom v Elanu, kjer sem dobila občutek, da je šlo razvojnim inženirjem, ki so naju sprejeli, kar malo na smeh.”
A težava je tudi na drugi strani, dodaja. Krivda je tudi na strani inovatorjev, ki pridejo na srečanje z gospodarstveniki nepripravljeni, pogosto se v združenju na pobudo gospodarstva odzovejo premalo angažirano, temveč le ponudijo svoj katalog. Ob vsem skupaj pogrešajo sistematično podporo države.
“Problem je, da ni podpore države. V javnih raziskovalnih organizacijah, univerzah in inštitutih so se pred leti odprle pisarne za tehnološki transfer, za samostojne izumitelje pa ni nikogar.”
Hafnerjeva dodaja, da bi se želeli ob tem povezati z brezposelnimi mladimi s področja družboslovja, ki bi jim pomagali pri prodoru na trg. Korist bi imeli oboji, je prepričana Hafnerjeva.
Država je prek javnega razpisa INO 2013-2014 spodbujala sofinanciranje patentne zaščite in s tem tudi pospešila rast patentnih prijav, vendar pa so stroški uveljavljanja patenta v mnogih državah za samostojne izumitelje še vedno previsoki.
Slovenija se sicer ponaša s kar nekaj izjemno prodornimi inovatorji. Peter Florjančič, ki se je podpisal pod okvirčke za diapozitiv, plastično zadrgo in pršilec na steklenički za parfum, je bil eden izmed takih, da ne omenjamo pionirjev avtomobilizma na Slovenskem Antona Codellija in Janeza Puha; dandanes pa med častne člane Združenja aktivnih inovatorjev spadata tudi Ivo Boscarol in Sandi Češko.
V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.
Start-upi so danes postali nekakšno testno polje, korak k izgradnji širše zgodbe uspešnega podjetja.
Start-upi so danes postali nekakšno testno polje, korak k izgradnji širše zgodbe uspešnega podjetja.
Pri nas namesto da bi delali z roko v roki, merimo mišice, kdo je boljši, kdo prispeva več k blagostanju družbe in kdo je kriv za nastalo krizo. Morda pa se bo zimzelen boj med gospodarstvom in javnimi uslužbenci končno končal. Ministrstvo za javno upravo napoveduje merjenje učinkovitosti v javnem sektorju in s tem tudi spremembo plačilnega sistema, v katerem bodo prizadevni nagrajeni, neučinkoviti pa sankcionirani. Če vas ob tem stiska panika, se ustavite in premislite, ali res ne bi mogli narediti več? Namreč, prostora za večjo delovno učinkovitost je bojda še dovolj. Tako pravi Branko Žibrat iz svetovalne agencije A.T. Kearny-ja, soavtor mednarodne študije, ki je pokazala, da so javni uslužbenci sami ocenili sebe izrazito samokritično v smislu, da bi lahko v delovnem času naredili več. A manjka jim vodstvo, ki bi znalo delo načrtovati tako, da bi lahko dosegli hitre in dobre rezultate.
Obalno-kraška regija ponuja najrazličnejše možnosti za gospodarski razvoj. Številne cilje so v tej regiji že dosegli tudi v okviru evropske kohezijske politike. V finančni perspektivi 2007-2013, ki se v resnici končuje z letošnjim letom, so na Obali in Krasu z evropskimi sredstvi sofinancirali kar 200 projektov na področju energetike, infrastrukture, izobraževanja, raziskovanja, podjetništva, nevladnih organizacij, povezovanja naravnih in kulturnih potencialov in še bi lahko naštevali. Izpostavljamo nekaj evropskih projektov iz te regije.
“Če želite obstati v prodajnem svetu, morate biti digitalni,” pravi Christian Baudis, digitalni ekspert in podjetnik ter nekdanji direktor Googla Nemčija. Če ste analogni prodajalci, je zdaj še zadnji čas za digitalizacijo. In da tukaj ne gre za špekulacije, dokazuje lanska prodaja pametnih telefonov. Prodanih je bilo 1,5 milijarde, kar je več kot je bilo prodanih osebnih računalnikov v zadnjih 37 letih. Če vas ta podatek ne spodbudi k spremembi razmišljanja, pa vas bodo k temu morda spodbudile Poslovne krivulje.
Vsi govorimo o tem, kako potegniti voz slovenskega gospodarstva iz krize, a ob tem nihče ne pomisli, da imajo prav posebno moč za to, ženske. Podatki verodostojnih javnomnenjskih raziskav kažejo, da so ravno panožni paradni konji in največji dobičkarji tista podjetja, kjer si v upravah vodstvene stolčke enakopravno razdelijo ženske in moški. To je logično, če samo pomislite, kako velik trg izgubite, če razumete le potrebe starejših belih moških. Tako se še vedno opisuje večji del ne samo slovenskega, ampak svetovnega menedžmenta. Koliko časa bomo še izgubljali priložnost za boljši jutri, morda samo zato, ker se bolje sliši “šef” kot pa “šefica”?
Skoraj deset let je že minilo odkar so pri Združenju Manager predstavili zadnja priporočila pri sklepanju individualnih pogodb vodilnih menedžerjev v gospodarskih družbah. Revizija se je zdela smiselna, ker plače vodilnih še kar naprej burijo duhove tako v strokovni kot v širši javnosti.
Cilj kohezijske politike je boljše življenje ljudi v Evropski uniji! To je eno izmed sporočil evropske komisarke za regionalno politiko, ki je pred dnevi obiskala Slovenijo, za katero pravi, da je že zdaj evropska zgodba o uspehu. Corina Creţu je prepričana, da bomo svoje ambicije uresničili tudi v novi finančni perspektivi. V Poslovnih krivuljah bomo govorili o našem koriščenju evropskih sredstev v iztekajočem programskem obdobju, o načrtovanih evropskih projektih, slišali pa boste tudi nekaj poudarkov iz pogovora z evropsko komisarko.
Odpravljamo se na trg, ki obožuje luksuzne izdelke in kjer besede kriza ne poznajo! Nekaj nerokometnih številk. Sicer niso tako sveže kot rokometne, a so zadnje, ki jih imamo. Blagovna menjava med Slovenijo in Katarjem je v prvih 8ih mesecih lanskega leta znašala več kot 21 milijonov evrov. V tem obdobju je Slovenija v Katar izvozila za 5,8 milijona evrov blaga, uvozila pa za 15,5 milijonov evrov blaga, predvsem nafte. Čisto možno je, da bodo te številke v prihodnje bistveno drugačne.
V pogovoru z dr. Evo Boštjančič tokrat o tem, kako doseči zadovoljstvo oziroma zavzetost pri delu.
Od lanskega junija so cene nafte padle za dobrih 45% in trenutno kaže, da bodo načrpane količine v Savdski Arabiji ali Združenih državah Amerike še nekaj časa presegale povpraševanje. Zgodba o nafti skriva geostrateška razmerja med državami. Nizke cene pa po eni strani na kolena spravljajo države izvoznice nafte, zelo odvisne od prodaje tega energenta, po drugi strani pa koristijo svetovni porabi.
Leta 2050 bo na svetu več kot tretjina ljudi starejših od 65 let, število stoletnikov se bo podeseterilo. Na vsakem koraku bodo tisočkrat zmogljivejši računalniki, potreba po energiji se bo ob zdajšnji porabi podvojila, srednji razred Zemljanov se bo povečal za več kot poldrugo milijardo, po cestah bodo vozila avtonomna vozila, roboti pa bodo odločitve sprejemali s pomočjo čustev. Kako prihodnji razvoj sveta vidi avtor knjige Svet leta 2050 Nemec Ulrich Eberl, ki je v družbi Siemens odgovoren za komuniciranje inovacij, v tokratnih Poslovnih krivuljah.
Te dni smo v Sloveniji dobili knjigo “Kako do službe?”, ki je sicer drugi tovrsten priročnik na našem trgu. Avtorica Tamara Guzelj, ki na kadrovskem področju deluje 15 let, pravi, da so stare metode iskanja zaposlitve postale popolnoma neučinkovite, zato se moramo izziva lotiti drugače.
Dobra strategija, ki je ne moremo uresničiti, ne obstaja. “To je kot pošast Loch Ness. Dobra strategija, ki jo le slabo izvajamo. To ni možno,” je prepričan profesor Roger Martin. V svojih člankih poudarja, da dobra strategija vključuje vse zaposlene. Je kratka, jasna in izvedljiva. Dobra strategija odgovarja na pet ključnih vprašanj. Kje lahko zmagamo, kje bomo delovali, kako bomo zmagali, kakšne sposobnosti potrebujemo in kateri menedžerski procesi so za to potrebni?
Podjetja so v krizi močno zmanjšala proračune za darila. Vendar pa se obdarovanje ne bi smeli odreči, še posebej, če je namen obdarovanja bit prijazen do nekoga in mu reč hvala za ves tvoj trud, opazil sem, kaj si v zadnjem letu naredil. O darilih, njihovem sporočilu in idejah v pogovoru z Lučko Peljhan, strokovnjakinjo za poslovno obdarovanje.
Predstavljajte si zajtrk prihodnosti: na kruh obogaten s fižolom namažete maslo in marmelado, zraven pa spijete proteinski šejk iz žuželk, mokarjev. Izboljšan kruh in napitek iz žuželk sta le dve izmed nagrajenih idej Biostartup vikenda Več kot hrana! Študenti različnih smeri, od ekonomije do humanistike in živilstva, so prvi konec tedna v novembru na Biotehniški fakulteti v Ljubljani v devetih skupinah pod budnim nadzorom strokovno usposobljenih mentorjev razvijali svoje podjetniške ideje. Kakšen inovativen poslovni potencial se skriva na področju prehranske industrije preverjamo v tokratnih poslovnih krivuljah.
Gojenje čmrljev, prevoz nevarnih odpadkov, večjezične knjige za otroke … to je le nekaj podjetniških idej, ki so jih mladi v minulih mesecih razvijali v okviru programa Podjetno v svet podjetništva. Zdaj so pripravljeni, pravijo, pripravljeni, da se poženejo na trg. V programu Podjetno v svet podjetništva se je do zdaj usposabljalo približno 700 mladih s končano višje- ali visokošolsko izobrazbo, več kot polovica jih zdaj ustvarja v svojem podjetju.
Podjetja v tuji lasti so pogosto boljši delodajalci kot slovenska podjetja, a jih javnost še vedno ne sprejema z naklonjenostjo. V zadnjih dneh smo spet veliko poslušali o tujih neposrednih naložbah, najprej na t. i. FDI Summitu (vrhu o tujih neposrednih naložbah) na Ekonomski fakulteti, nato še na podelitvi nagrad agencije SPIRIT zanajboljše tuje naložbenike. Nagrado so prejela štiri podjetja: Sumida Slovenija, Hofer trgovina, Elrad International ter Količevo Karton.
Na kaj pomislite, ko slišite besedno zvezo “program prizanesljivosti”? Najbrž ne na to, da gre za odličen zasilni izhod za podjetja, ki sodelujejo v kartelu. Gost Poslovnih krivulj bo nemški strokovnjak za preprečevanje omejevanja konkurence Wolfgang Heckenberger: “Vsak posameznik, ki razmišlja o tem, da bi sodeloval v kartelu, ne škodi le podjetju, ampak tudi samemu sebi. Res mora biti nor.” Kdo je v resnici nor? Tisti, ki služijo zaradi kartelnih dogovorov, potrošniki, ki plačujejo višjo ceno ali podjetja, ki se zatečejo v program prizanesljivosti?
Neveljaven email naslov