Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti.
A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih … To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki predstavili slovenski izumitelji.
“Patentov imam zelo veliko, s tem se ukvarjam 70 let, že od malih nog,” je Obrad Dabič minulo nedeljo na Dnevu inovatorjev v Tehniškem muzeju zamahnil z desno roko ob nizu svojih plakatov z opisanimi izumi. Med njimi je bilo moč razbrati pripravo za zgodnje ugotavljanje diabetesa, novo volilno metodo in tako naprej.
Na razstavnem prostoru se je gnetlo približno 20 izumiteljev. »Mi se včasih pošalimo, da gredo naši izumi od prototipa naravnost v muzej,« se je po robu šale, ki pogosto res meji na resničnost, zasukala Ana Hafner, predsednica sveta pri Inovatorskem centru Asi. Še dlje od šale, k cinizmu, pa je zaneslo dolgoletnega izumitelja iz Kopra Alojza Tomazina: “50 let se ukvarjam s tem, imam 50 patentov, 1000 priznanj. Ko me bo prijelo, bom vse zažgal, ker nimam nič od tega!”
Slovenski inovatorji, med njimi je le pet odstotkov žensk, so se nazadnje mudili v tujini decembra lani, ko so se iz Južne Koreje vrnili z vrsto medalj, a žal svoje izume kljub tovrstnim nagradam s težavo spravijo v življenje, pa še tukaj imajo več posluha tuji kot pa pri domači investitorji.
“Izumitelji do faze, da patentirajo svoj izum, še pridejo. Najtežje je priti na tržišče. Tu se jih ustavi kar 80 odstotkov.”
Ana Hafner, ASI
Združenje aktivni slovenski inovatorji povezuje približno 200 članov, gre po večini za samostojne inovatorje oziroma mikropodjetja.
Kot pravi Hafnerjeva, inovatorjev v podjetjih pogosto niti ne sprejmejo, le redko pa se tudi zgodi, da bi se s samostojno pobudo obrnili nanje, včasih jih celo ne jemljejo resno. “Takšno izkušnjo sva imela z izumiteljem med obiskom v Elanu, kjer sem dobila občutek, da je šlo razvojnim inženirjem, ki so naju sprejeli, kar malo na smeh.”
A težava je tudi na drugi strani, dodaja. Krivda je tudi na strani inovatorjev, ki pridejo na srečanje z gospodarstveniki nepripravljeni, pogosto se v združenju na pobudo gospodarstva odzovejo premalo angažirano, temveč le ponudijo svoj katalog. Ob vsem skupaj pogrešajo sistematično podporo države.
“Problem je, da ni podpore države. V javnih raziskovalnih organizacijah, univerzah in inštitutih so se pred leti odprle pisarne za tehnološki transfer, za samostojne izumitelje pa ni nikogar.”
Hafnerjeva dodaja, da bi se želeli ob tem povezati z brezposelnimi mladimi s področja družboslovja, ki bi jim pomagali pri prodoru na trg. Korist bi imeli oboji, je prepričana Hafnerjeva.
Država je prek javnega razpisa INO 2013-2014 spodbujala sofinanciranje patentne zaščite in s tem tudi pospešila rast patentnih prijav, vendar pa so stroški uveljavljanja patenta v mnogih državah za samostojne izumitelje še vedno previsoki.
Slovenija se sicer ponaša s kar nekaj izjemno prodornimi inovatorji. Peter Florjančič, ki se je podpisal pod okvirčke za diapozitiv, plastično zadrgo in pršilec na steklenički za parfum, je bil eden izmed takih, da ne omenjamo pionirjev avtomobilizma na Slovenskem Antona Codellija in Janeza Puha; dandanes pa med častne člane Združenja aktivnih inovatorjev spadata tudi Ivo Boscarol in Sandi Češko.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti.
A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih … To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki predstavili slovenski izumitelji.
“Patentov imam zelo veliko, s tem se ukvarjam 70 let, že od malih nog,” je Obrad Dabič minulo nedeljo na Dnevu inovatorjev v Tehniškem muzeju zamahnil z desno roko ob nizu svojih plakatov z opisanimi izumi. Med njimi je bilo moč razbrati pripravo za zgodnje ugotavljanje diabetesa, novo volilno metodo in tako naprej.
Na razstavnem prostoru se je gnetlo približno 20 izumiteljev. »Mi se včasih pošalimo, da gredo naši izumi od prototipa naravnost v muzej,« se je po robu šale, ki pogosto res meji na resničnost, zasukala Ana Hafner, predsednica sveta pri Inovatorskem centru Asi. Še dlje od šale, k cinizmu, pa je zaneslo dolgoletnega izumitelja iz Kopra Alojza Tomazina: “50 let se ukvarjam s tem, imam 50 patentov, 1000 priznanj. Ko me bo prijelo, bom vse zažgal, ker nimam nič od tega!”
Slovenski inovatorji, med njimi je le pet odstotkov žensk, so se nazadnje mudili v tujini decembra lani, ko so se iz Južne Koreje vrnili z vrsto medalj, a žal svoje izume kljub tovrstnim nagradam s težavo spravijo v življenje, pa še tukaj imajo več posluha tuji kot pa pri domači investitorji.
“Izumitelji do faze, da patentirajo svoj izum, še pridejo. Najtežje je priti na tržišče. Tu se jih ustavi kar 80 odstotkov.”
Ana Hafner, ASI
Združenje aktivni slovenski inovatorji povezuje približno 200 članov, gre po večini za samostojne inovatorje oziroma mikropodjetja.
Kot pravi Hafnerjeva, inovatorjev v podjetjih pogosto niti ne sprejmejo, le redko pa se tudi zgodi, da bi se s samostojno pobudo obrnili nanje, včasih jih celo ne jemljejo resno. “Takšno izkušnjo sva imela z izumiteljem med obiskom v Elanu, kjer sem dobila občutek, da je šlo razvojnim inženirjem, ki so naju sprejeli, kar malo na smeh.”
A težava je tudi na drugi strani, dodaja. Krivda je tudi na strani inovatorjev, ki pridejo na srečanje z gospodarstveniki nepripravljeni, pogosto se v združenju na pobudo gospodarstva odzovejo premalo angažirano, temveč le ponudijo svoj katalog. Ob vsem skupaj pogrešajo sistematično podporo države.
“Problem je, da ni podpore države. V javnih raziskovalnih organizacijah, univerzah in inštitutih so se pred leti odprle pisarne za tehnološki transfer, za samostojne izumitelje pa ni nikogar.”
Hafnerjeva dodaja, da bi se želeli ob tem povezati z brezposelnimi mladimi s področja družboslovja, ki bi jim pomagali pri prodoru na trg. Korist bi imeli oboji, je prepričana Hafnerjeva.
Država je prek javnega razpisa INO 2013-2014 spodbujala sofinanciranje patentne zaščite in s tem tudi pospešila rast patentnih prijav, vendar pa so stroški uveljavljanja patenta v mnogih državah za samostojne izumitelje še vedno previsoki.
Slovenija se sicer ponaša s kar nekaj izjemno prodornimi inovatorji. Peter Florjančič, ki se je podpisal pod okvirčke za diapozitiv, plastično zadrgo in pršilec na steklenički za parfum, je bil eden izmed takih, da ne omenjamo pionirjev avtomobilizma na Slovenskem Antona Codellija in Janeza Puha; dandanes pa med častne člane Združenja aktivnih inovatorjev spadata tudi Ivo Boscarol in Sandi Češko.
Rok Gulič se je pred leti znašel pred izzivom. Ponoči je montiral glasbo za zgoščeno svoje glasbene skupine, v sosednji sobi pa njegova žena in otroka niso mogli v miru spat. Skušal je kupiti slušalke, ki bi rešile njegovo zagato, a z nobenimi ni bil zadovoljen. Tako je kar sam začel razvijati slušalke in inovativno nizkotonsko blazino. Slušalke in blazino je skozi mesece tako izpopolnil, da je pustil službo in ustanovil podjetje OLLO Audio. Ollo je zdaj sopotnik profesionalnih glasbenih producentov, ki sodelujejo z Rihanno, U2, Lady Gaga, Beyonce in številnimi drugimi uglednimi imeni.
Nika Kristina Butina je soustanoviteljica podjetja Epidemic, ki povezuje blagovne znamke z nano vplivneži. Podjetje je po dobrem letu poslovanja že prisotno na trinajstih evropskih trgih, v ZDA, Kanadi in Avstraliji, ekipa ima vec kot 20 sodelavcev. Kako obvladujejo hitro rast, kaj za širitev poslovanja pomeni 400.000 evrov investicije in kako ohranjajo zagnanost?
V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Prvi gost je Anže Miklavec, soustanovitelj podjetja Equa d. o. o., ki ga poznamo zaradi ličnih eko steklenic. Svetovno javnost pa so navdušili na platformi Kickstarter s skodelico v obliki kozjega roga Goat Mug. Podjetje sta ustanovila skupaj s partnerko Stello Korošec, danes zaposluje okoli 40 sodelavcev.
V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti. Planinska zveza Slovenije vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje, zato se obetajo spremembe financiranja, ki naj bi zagotovile tudi boljše razmere za prostovoljno delo več kot 800 markacistov.
Ob koncu zimske sezone smo preverili, kako je aktualna zdravstvena situacija vplivala na trende prodaje zimske športne opreme. Ker pa se hitro bližajo prvomajske počitnice, nas zanima tudi, kakšni so trendi glede prodaje kolesarske opreme in koliko časa bo letos treba čakati na novo kolo.
Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je lani jeseni predstavila prvi slovenski hard seltzer, ki so ga poimenovali Nord. Kaj sploh so hard seltzerji in zakaj se je mladim Tolmincem tržna niša zdela primerna za slovenski trg, ki je do novih proizvodov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadli z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov? Podjetniško zgodbo predstavljata Romina Gerbec in Gašper Sovdat, člana ekipe, ki je razvila prvi slovenski hard seltzer.
Zagonsko podjetje Priot, ki ga vodita Grega Logar in Blaž Jakopin, je razvilo sistem HiFlyer, ki je vgrajen v dve skakalnici v nordijskem centru Planica. Ustanovitelja podjetja sta doktorirala v Laboratoriju za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Kako lahko znanost pomaga pri razvoju smucarskih skokov in kako zahteven je preskok iz znanosti v podjetništvo?
Portal MojMojster je v zadnjih letih postal nepogrešljiv pripomoček za vse tiste, ki se lotijo prenove stanovanja ali gradnje hiše. Združuje namreč kar 65 tisoč gradbenih podjetij - mojstrov, arhitektov in drugih strokovnjakov za gradnjo in obnovo nepremičnin ter več kot 260 tisoč aktivnih uporabnikov. Njegov potencial je pred kratkim prepoznal tudi Sklad South Central Ventures, ki jim je v sodelovanju s podjetjem Henkel namenil sedemmestno investicijo. O tem, kako je podjetje postalo pomemben igralec na področju gradbeništva, kaj investicija pomeni za cel start up ekosistem in kakšni so načrti za prihodnost je spregovoril Martin Pelcl, eden izmed dveh soustanoviteljev podjetja.
Skoraj pol leta je minilo od dokončne deregulacije cen naftnih derivatov. Za preverjanje pravilnosti dolgoročnih napovedi je še bistveno prezgodaj, kljub temu pa so zneski na računih bencinskih servisov občutno višji kot pred nekaj meseci. Po kratkem stabilnem obdobju po sprostitvi cen, ko smo za liter obeh najpriljubljenejših pogonskih goriv odšteli približno 1 €, te zdaj konstantno rastejo že nekaj mesecev. Kaj smo torej z deregulacijo pridobili in kakšni so obeti?
Inženirstvo še vedno velja za umazan poklic, ki je bolj pisan na kožo moškim kot ženskam. A dekleta se ne ozirajo ne stereotipe, zato se jih vedno vec odloca, da bodo postale inženirke. S Tejo Primožič, študentko Fakultete za računalništvo in informatiko ter vodjo razvoja aplikacije KamBi, razmišljamo o odnosu do žensk v inženirskih poklicih in o tem, kako izbori, kot je Inženirka leta, izboljšujejo položaj žensk v pregovorno moških poklicih
Luka Dončić je postal eden največjih košarkarskih zvezdnikov na svetu, njegov šef, lastnik ekipe Dallas Mavericks Mark Cuban pa je bil minuli teden gost konference Sporto. V naslednji minutah prisluhnite poudarkom pogovora, ki ga je z njim vodil nekdanji igralec v ligi NBA Boštjan Nachbar. Slišali boste, kako je Cuban postal milijarder in del svojega bogastva namenil za nakup kluba, za katerega je navijal, kakšne so možnosti, da liga NBA gostuje v Sloveniji, kako je doživel nabor leta 2018, ko si je Dallas zagotovil Dončićeve usluge in zakaj pravi, da je Dončić že zdaj eden najboljših vseh časov. Foto: Reuters
Vrednost Bitcoina je v letu 2020 zrasla za več kot 300 odstotkov in tako so kriptovalute znova postale vroča tema. Zlasti minuli konec tedna, ko je bitcoin prebil mejo 40.000 $. Tudi sicer je bilo leto za vlagatelje zelo uspešno. Delniški trgi so lani zrasli do 15 odstotkov, zlato pa za četrtino. Se bo bikovski trend nadaljeval? Je še čas, da skočimo na vlak in oplemenitimo naše prihranke, ki jih je bilo konec leta na bankah v Sloveniji že rekordnih 22 milijard evrov?
Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani je tradicionalno tekmovanje, ki spodbuja vstop inovacij na trg. Letošnja novost je bilo tekmovanje v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji raziskovalci ter v kategoriji študenti in alumni. Med skupno 21 prijavljenimi inovacijami je žirija v vsaki kategoriji izbrala šest finalistov. V kategoriji študenti in alumni je zmagala rešitev RF Alert, ki omogoča hitrejše in bolj učinkovito obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnji. O tem, od kod ideja za rešitev, kako je potekal njen razvoj in kakšne načrte imajo z RF Alertom za prihodnost, so spregovorili trije člani podjetniške skupine: Aljaž Martinčič, Matej Rabzelj in Tjaša Jereb.
Večina je zasuta s prazničnimi opravili, nekateri pa so še dodatno zasuti s službo in povečano količino dela. Mednje zagotovo sodijo poštarji in zaposleni v dostavnih službah. Kupi poštnih in paketnih pošiljk decembra vedno dosežejo letni vrhunec, a letošnje razmere se vseeno precej razlikujejo od pričakovanj. Povpraševanje po dostavnih storitvah je dosti večje in izvajalci teh storitev so se morali hitro prilagoditi. Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči?
Kako so se zaradi dela na daljavo spremenile vloge v timu? Kako v delo vključiti tehnološko zadržane posameznike in kaj lahko organizacije naredijo za to, da zaposleni bolje združujejo delo na daljavo in poučevanje otrok doma? Anja Hlača Ferjančič se je o tem pogovarjala z direktorjem podjetja Emma ter poslovnim mentorjem in coachem Matejem Potokarjem, ki vrsto let vodil Microsoft v Sloveniji in širši regiji, delal je tudi v podjetju Cosylab, zato ima odličen vpogled v delovanje različnih organizacij.
Osebni stik in tradicija sta dobro popotnica za uspešno prodajo. Toda ta recept se je letos izkazal za nezadostnega. Predstavnika dveh uspešnih družinskih podjetij bosta razkrila, kako so se prilagodili na novo situacijo s ponudbo na spletu in kako zdaj nagovarjajo kupce. Ter kako pomagata tradicija in trdoživost.
V današnji oddaji vam bomo skušali prihraniti kakšen evro, pa tudi gram ali dva živcev. Čeprav bo bližajoči december brez dvoma povsem drugačen od tistih, ki smo jih poznali v minulih letih, se marsikdo ukvarja z vprašanjem, s čim letos presenetiti najbližje. Smo v tednu črnega petka, ko se zdi, da bomo sleherni nakup, ki ga ne bomo opravili, obžalovali. A če kdaj, si najbrž večina izmed nas letos v prvi vrsti želi, da bi se življenje čim prej vrnilo v predkoronske tirnice. Stiske ljudi se povečujejo, vse večja je negotovost, okrevanje gospodarstva bo počasno. Kako se torej upreti pretiranemu zapravljanju in kako negotove razmere vplivajo na pomembne življenjske cilje, ki so tesno povezani z našim finančnim stanjem. Rok Kužel se je o tem pogovarjal s psihologinjo Katarino Veselko, najprej pa sta z Marjo Milič iz podjetja Capital Genetics ocenila trenutne gospodarske in finančne razmere.
Pri delu na daljavo smo bolj učinkoviti, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najbolj primerna za komuniciranje? Kaj smo se glede dela na daljavo že naučili in kaj je ključni izziv za naprej? Odgovarjata Marko Derča, partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney in Igor Pauletič iz podjetja FrodX.
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu.
Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka. Kako lahko uredimo svojo domačo pisarno, tako da bomo bolj učinkoviti in zakaj je poslanstvo pomembnejše od posla?
Neveljaven email naslov