Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenija- dežela inovacij?

14.04.2015

Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti. A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.

Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih … To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki predstavili slovenski izumitelji.

Od prototipa naravnost v muzej?

Patentov imam zelo veliko, s tem se ukvarjam 70 let, že od malih nog,” je Obrad Dabič minulo nedeljo na Dnevu inovatorjev v Tehniškem muzeju zamahnil z desno roko ob nizu svojih plakatov z opisanimi izumi. Med njimi je bilo moč razbrati pripravo za zgodnje ugotavljanje diabetesa, novo volilno metodo in tako naprej.

Na razstavnem prostoru se je gnetlo približno 20 izumiteljev. »Mi se včasih pošalimo, da gredo naši izumi od prototipa naravnost v muzej,« se je po robu šale, ki pogosto res meji na resničnost, zasukala Ana Hafner, predsednica sveta pri Inovatorskem centru Asi. Še dlje od šale, k cinizmu, pa je zaneslo dolgoletnega izumitelja iz Kopra Alojza Tomazina: “50 let se ukvarjam s tem, imam 50 patentov, 1000 priznanj. Ko me bo prijelo, bom vse zažgal, ker nimam nič od tega!”

Koliko jih na trgu res zaživi?

Slovenski inovatorji, med njimi je le pet odstotkov žensk, so se nazadnje mudili v tujini decembra lani, ko so se iz Južne Koreje vrnili z vrsto medalj, a žal svoje izume kljub tovrstnim nagradam s težavo spravijo v življenje, pa še tukaj imajo več posluha tuji kot pa pri domači investitorji.

“Izumitelji do faze, da patentirajo svoj izum, še pridejo. Najtežje je priti na tržišče. Tu se jih ustavi kar 80 odstotkov.”

Ana Hafner, ASI

Združenje aktivni slovenski inovatorji povezuje približno 200 članov, gre po večini za samostojne inovatorje oziroma mikropodjetja.

Kot pravi Hafnerjeva, inovatorjev v podjetjih pogosto niti ne sprejmejo, le redko pa se tudi zgodi, da bi se s samostojno pobudo obrnili nanje, včasih jih celo ne jemljejo resno. “Takšno izkušnjo sva imela z izumiteljem med obiskom v Elanu, kjer sem dobila občutek, da je šlo razvojnim inženirjem, ki so naju sprejeli, kar malo na smeh.

Pogrešajo sistematično podporo države

A težava je tudi na drugi strani, dodaja. Krivda je tudi na strani inovatorjev, ki pridejo na srečanje z gospodarstveniki nepripravljeni, pogosto se v združenju na pobudo gospodarstva odzovejo premalo angažirano, temveč le ponudijo svoj katalog. Ob vsem skupaj pogrešajo sistematično podporo države.

“Problem je, da ni podpore države. V javnih raziskovalnih organizacijah, univerzah in inštitutih so se pred leti odprle pisarne za tehnološki transfer, za samostojne izumitelje pa ni nikogar.”

Hafnerjeva dodaja, da bi se želeli ob tem povezati z brezposelnimi mladimi s področja družboslovja, ki bi jim pomagali pri prodoru na trg. Korist bi imeli oboji, je prepričana Hafnerjeva.

Država je prek javnega razpisa INO 2013-2014 spodbujala sofinanciranje patentne zaščite in s tem tudi pospešila rast patentnih prijav, vendar pa so stroški uveljavljanja patenta v mnogih državah za samostojne izumitelje še vedno previsoki.

Slovenija se sicer ponaša s kar nekaj izjemno prodornimi inovatorji. Peter Florjančič, ki se je podpisal pod okvirčke za diapozitiv, plastično zadrgo in pršilec na steklenički za parfum, je bil eden izmed takih, da ne omenjamo pionirjev avtomobilizma na Slovenskem Antona Codellija in Janeza Puha; dandanes pa med častne člane Združenja aktivnih inovatorjev spadata tudi Ivo Boscarol in Sandi Češko.


Poslovne krivulje

623 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Slovenija- dežela inovacij?

14.04.2015

Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti. A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.

Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih … To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki predstavili slovenski izumitelji.

Od prototipa naravnost v muzej?

Patentov imam zelo veliko, s tem se ukvarjam 70 let, že od malih nog,” je Obrad Dabič minulo nedeljo na Dnevu inovatorjev v Tehniškem muzeju zamahnil z desno roko ob nizu svojih plakatov z opisanimi izumi. Med njimi je bilo moč razbrati pripravo za zgodnje ugotavljanje diabetesa, novo volilno metodo in tako naprej.

Na razstavnem prostoru se je gnetlo približno 20 izumiteljev. »Mi se včasih pošalimo, da gredo naši izumi od prototipa naravnost v muzej,« se je po robu šale, ki pogosto res meji na resničnost, zasukala Ana Hafner, predsednica sveta pri Inovatorskem centru Asi. Še dlje od šale, k cinizmu, pa je zaneslo dolgoletnega izumitelja iz Kopra Alojza Tomazina: “50 let se ukvarjam s tem, imam 50 patentov, 1000 priznanj. Ko me bo prijelo, bom vse zažgal, ker nimam nič od tega!”

Koliko jih na trgu res zaživi?

Slovenski inovatorji, med njimi je le pet odstotkov žensk, so se nazadnje mudili v tujini decembra lani, ko so se iz Južne Koreje vrnili z vrsto medalj, a žal svoje izume kljub tovrstnim nagradam s težavo spravijo v življenje, pa še tukaj imajo več posluha tuji kot pa pri domači investitorji.

“Izumitelji do faze, da patentirajo svoj izum, še pridejo. Najtežje je priti na tržišče. Tu se jih ustavi kar 80 odstotkov.”

Ana Hafner, ASI

Združenje aktivni slovenski inovatorji povezuje približno 200 članov, gre po večini za samostojne inovatorje oziroma mikropodjetja.

Kot pravi Hafnerjeva, inovatorjev v podjetjih pogosto niti ne sprejmejo, le redko pa se tudi zgodi, da bi se s samostojno pobudo obrnili nanje, včasih jih celo ne jemljejo resno. “Takšno izkušnjo sva imela z izumiteljem med obiskom v Elanu, kjer sem dobila občutek, da je šlo razvojnim inženirjem, ki so naju sprejeli, kar malo na smeh.

Pogrešajo sistematično podporo države

A težava je tudi na drugi strani, dodaja. Krivda je tudi na strani inovatorjev, ki pridejo na srečanje z gospodarstveniki nepripravljeni, pogosto se v združenju na pobudo gospodarstva odzovejo premalo angažirano, temveč le ponudijo svoj katalog. Ob vsem skupaj pogrešajo sistematično podporo države.

“Problem je, da ni podpore države. V javnih raziskovalnih organizacijah, univerzah in inštitutih so se pred leti odprle pisarne za tehnološki transfer, za samostojne izumitelje pa ni nikogar.”

Hafnerjeva dodaja, da bi se želeli ob tem povezati z brezposelnimi mladimi s področja družboslovja, ki bi jim pomagali pri prodoru na trg. Korist bi imeli oboji, je prepričana Hafnerjeva.

Država je prek javnega razpisa INO 2013-2014 spodbujala sofinanciranje patentne zaščite in s tem tudi pospešila rast patentnih prijav, vendar pa so stroški uveljavljanja patenta v mnogih državah za samostojne izumitelje še vedno previsoki.

Slovenija se sicer ponaša s kar nekaj izjemno prodornimi inovatorji. Peter Florjančič, ki se je podpisal pod okvirčke za diapozitiv, plastično zadrgo in pršilec na steklenički za parfum, je bil eden izmed takih, da ne omenjamo pionirjev avtomobilizma na Slovenskem Antona Codellija in Janeza Puha; dandanes pa med častne člane Združenja aktivnih inovatorjev spadata tudi Ivo Boscarol in Sandi Češko.


11.09.2018

Je na trgu dovolj denarja za dobre podjetniške ideje?

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


26.06.2018

"Nihče ne razume, kaj se dogaja z nami v procesu komuniciranja"

Zaključen je 12 . komunikacijski monitor, raziskava, ki jo vsako leto zapored opravljajo v Evropi profesorji znanih evropskih univerz. Preučevanje se je razširilo tudi na druge celine in primerjave prinašajo zanimive rezultate. Tako kot so letos lažne novice tiste, okoli katerih se vrti stroka in javnost, so bili v preteklosti recimo boti na internetu, umetna inteligenca, pa tudi vpliv finančne krize na vse pore javnega komuniciranja. Stalnica so tudi razlike v komuniciranju med SZ Evrope in JV.


19.06.2018

Naj bo počitniško delo pozitivna izkušnja

Obseg študentskega dela se med poletnimi počitnicami precej poveča. Veliko dijakov in študentov se za počitniško delo odloči iz več razlogov. Prvi stik z delovno izkušnjo prinaša tako koristi, kot tudi številne pasti. Počitniško delo mladim omogoča, da se s trgom delovne sile in trdo realnostjo, ki sledi po končanem šolanju, seznanijo predčasno in se tako izognejo presenečenjem, ki bi jih sicer doživeli ob kasnejšem iskanju dela. Trenutno imata dva največja študentska servisa več kot 6000 prostih delovnih mest. Med poletnimi počitnicami pa se predvsem poveča povpraševanje v turizmu.


12.06.2018

Kriptovalute na Ljubljanski borzi?

O potencialu slovenskega trga, investicijskih priložnostih in tudi odgovor na vprašanje, ali bomo s kriptovalutami trgovali tudi na Ljubljanski borzi – v pogovoru z Alešem Ipavcem, predsednikom uprave Ljubljanske borze.


05.06.2018

Roboti, prosti čas in empatija

Dobrodošli v letu 2030. Dobra novica je, da imate več prostega časa, slaba pa, da tudi več dela. “V prihodnje bomo imeli mešanico prostega časa in dela. Podjetja bodo morala svojim zaposlenim zaupati, da bodo delo opravili tudi, če ne bodo sedeli 10 ur v pisarni. Zaposleni pa bodo morali vedeti, kdaj je dovolj.” Zakaj bo v prihodnje v službo nujno nositi empatijo in zakaj je vseživljenjsko učenje odgovor na vprašanje, kako zagotoviti, da nas ne bodo nadomestili roboti? Sabrina Dick, regionalna kadrovska direktorica podjetja SAP, o prihodnosti dela.


29.05.2018

Osebni podatki so denar

Bomo zaradi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ostali brez informacij, ugodnosti, klubov zvestobe? “Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov mora biti posameznik seznanjen komu daje podatke, katere podatke in zakaj. Če so nam povedali, da bodo imeli podatke samo do konca nagradne igre, potem to velja samo za tisto obdobje,” pojasnjuje Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.


22.05.2018

Vztrajnost - veščina, ki najbolj pomaga pri iskanju zaposlitve

Po končanem šolanju se mladi prvič soočijo s trgom delovne sile. Za mnoge je to prvi večji korak v življenje odraslih, saj se morajo seznaniti s ponudniki dela in načini iskanja službe, nekaj pa jih tudi spozna, da je iskanje zaposlitve lahko mukotrpno in dolgotrajno delo. Kako se mladi znajdejo na trgu delovne sile, kako je z brezposelnostjo mladih v Sloveniji in na kakšne načine si lahko olajšajo iskanje svoje poklicne poti je odkrival Matevž Polajnar.


15.05.2018

Le čevelje sodi naj ... Clark?

Galahad Clark občasno preveri števec korakov, a se nikoli ne upeha, ko je treba biti korak pred konkurenco. Lastnik številnih inovacij in ustanovitelj podjetij: Vivobarefoot, United Nude in Terra Plana je sicer zelo kritičen do obutvene industrije. Kot pravi, obutvena industrija dela veliko škodo zlasti otroškim stopalom. Clark je pred časom na dogodku podjetniške skupnosti CEED nagovoril tudi slovenske podjetnike in poudaril, da so trajnostne rešitve edina možna pot za napredek svetovnega gospodarstva.


08.05.2018

Družinska podjetja: iz generacije v generacijo?!

Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je v Sloveniji 83 odstotkov družinskih podjetij, dve tretjini pa pri prenosu na mlajšo generacijo propade. Kaj bi lahko naredili za to, da bi bil prenos na naslednike bolj uspešen? Kako so oz. bodo prehod izpeljali v dveh uspešnih slovenskih podjetjih: vrhniškem Siliku in lendavskem Varisu?


24.04.2018

Smo na poti, da redefiniramo klasično varčevanje

Slovenija je na poti, da se pridruži trendu v EU, kjer prihranki v vzajemnih skladih presegajo prihranke v depozitih


17.04.2018

Slovenija je vodilna v svetu na področju verižnih podatkovnih blokov

Evropa mora postati najbolj zaželen končni cilj tehnologij verižnih podatkovnih blokov oziroma tehnologije blockchain, so si bili enotni vsi sodelujoči na prvem vrhu o tehnologijah podatkovnih verižnih blokov v Evropi. Podjetja s to tehnologijo predstavljajo novo vejo industrije in postavljajo uporabnika digitalnih storitev na prvo mesto. Sicer pa je na prvem mestu po številu projektov na odstotek prebivalstva prav Slovenija. Sprašujemo se, kako ji je uspelo postati vodilna na področju tehnologije verižnih podatkovnih blokov, kje vse se da uporabiti to tehnologijo in ali so kriptovalute novo zlato. Več s sogovorniki: Josephom Lubinom, soustanoviteljem Ethereuma, Ralfom Glabischnigom, ustanoviteljem podjetja Crypto Valley Labs, glasbenico in grammyjevo nagrajenko Imogen Heap, ustanoviteljico podjetja MyCelia, in Tanjo Bivic, predsednico združenja Blockchain Alliance Europe.


10.04.2018

Slovenski trg dela

Število brezposelnih se v Sloveniji že več mesecev zapored zmanjšuje. To je sicer dobra novica za iskalce zaposlitve, delodajalci pa se že soočajo s pomanjkanjem ustreznega kadra. Poleg gospodarskih trendov pa bodo na pomanjkanje ustreznega kadra čedalje bolj vplivale tudi demografske spremembe. Kakšne prilagoditve in na katerih področjih bodo zaradi tega potrebne pri delodajalcih in kakšne pri delavcih smo ugotavljali v Poslovnih krivuljah.


03.04.2018

Turizem, znanje in nasmeh

Ne le za turistični razvoj, raziskave so pomembne za vse. Brez raziskovanja se ne moremo razvijati


27.03.2018

Kupci bomo postali le uporabniki

Krožno gospodarstvo prinaša nove pristope. Kavbojke si naprimer lahko sposodite in jih vrnete po uporabi.


20.03.2018

Gospodarska rast v 2018?

Leto 2018 bo dobro za trgovce s pohištvom, belo tehniko in gradbenimi materiali


13.03.2018

Dobre spletne banke komunicirajo z uporabnikom

70 odstotkov slovenskega prebivalstva uporablja pametne telefone in so redno na spletu. Je ponudba spletnega bančništva temu že prilagojena?


06.03.2018

Voditeljice prihodnosti

Kdo bo v prihodnje zmogel in znal spreminjati skupnosti in organizacije? Katere veščine bodo odločilne? Kje se jih bomo naučili?


27.02.2018

Dobra kampanja je tista, ki je resnična

Kakšno je oglaševanje danes, kaj je tisto, kar stroka nagrajuje kot "dober oglas"?


20.02.2018

Uvajanje elektronskega cestninjenja

Dars uvaja sistem enotnega cestninjenja za tovorna vozila.


13.02.2018

Nakupovalne navade na spletu in odprava geoblokad

Nakupovalne navade in poti slovenskih potrošnikov so se z digitalizacijo nakupovanja dodobra spremenile. Slovenci prek spleta največ kupujejo oblačila, športno opremo in obutev in večina - po zadnjih podatkih Statističnega urada Slovenija - jih kupuje pri domačih spletnih ponudnikih. S kakšnimi izzivi se Slovenci srečujemo pri nakupovanju prek spleta in na kakšne ovire kot spletni potrošniki še vedno naletimo?


Stran 7 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov