Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Navkljub kvotam in pogosti javni razpravi o položaju žensk je teh na vodilnih položajih v gospodarstvu in politiki še vedno občutno manj kot moških. Toda po drugi strani bi lahko prav ženske v spolno mešanih kolektivih pripomogle k učinkovitejšemu reševanju izzivov, ki jih prinaša sodobna družba. Naslavljajo drugačna vprašanja kot moški, pogostokrat na stvari zrejo širše, podatki tudi kažejo, da so pogosto finančno uspešnejše od moških.
Kljub kvotam in pogosti javni razpravi o položaju žensk je teh na vodilnih položajih v gospodarstvu in politiki še vedno občutno manj kot moških. Toda po drugi strani bi lahko prav ženske v spolno mešanih kolektivih pripomogle k učinkovitejšemu reševanju izzivov, ki jih prinaša sodobna družba. Naslavljajo drugačna vprašanja kot moški, pogosto na stvari gledajo širše, podatki pa kažejo tudi, da so velikokrat finančno uspešnejše od moških. Ženske voditeljice so bile tudi osrednja tema nedavne mednarodne konference na Bledu, ki jo je ob svoji 30-letnici pripravila IEDC – Poslovna šola Bled.
“Ženske in moški še vedno niso enakovredno zastopani v politiki in na najvišjih vodstvenih položajih v gospodarstvu.” – dr. Susan Madsen, strokovnjakinja za žensko voditeljstvo iz ZDA
In dodaja: “Brez neprestane razprave in spremljanja tega področja se stvari ne bodo obračale na bolje. Enakosti ne bo prinesel zgolj naravni razvoj. Moški namreč po številnih raziskavah še vedno raje zaposlujejo moške. Če se vsi skupaj ne lotimo predsodkov, s katerimi živimo, ne bomo znali nikoli preračunljivo pristopati k oblikovanju najboljših ekip zaposlenih.”
A blejsko srečanje ni bilo namenjeno negodovanju nad položajem žensk – kakšnih 120 udeleženk iz 26 držav je razpravljalo o tem, kako bi ženske voditeljice lahko učinkoviteje od moških naslavljale izzive sodobne družbe. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica podjetka Giacomelli Media:
“Ženske k izzovom pristopamo bolj celovito, tudi naš pogled je širši, organizacija jasnejša. Ne izključujemo, ampak vključujemo. Voditeljstvo nove dobe je vključujoče.” – Ladeja Godina Košir
Za izboljšanje vodenja pa je potrebnih več ženskih glasov v gospodarstvu, politiki in nevladnih organizacijah. Ključna je kombinacija moških in žensk v voditeljskih ekipah, saj imajo skupaj več idej in lahko najdejo boljše rešitve, je menila Bola Obisi iz londonske mreže Global Women Inventors and Innovators, kjer se primerjalno posveča enakopravnosti žensk v Evropi, Afriki in Aziji.
“Same moramo spoznati, da ni nič narobe s tem, če si ženska v voditeljski vlogi. Ni se nam treba preobražati v moške, da postanemo vodje, ni nam treba izgubiti naše feminilne plati, da bi postale inovativne, iznašle nekaj novega oziroma bile prodorne pri svojih idejah za povečanje kakovosti življenja v družbi.”
Pogosto, ugotavljajo sogovornice, pa se zgodi tudi, da si ženske največjo oviro postavljajo v odnosu do drugih žensk. Danica Purg, direktorica IEDC, je, denimo, poudarila, da ni tako velika težava povezovanje moških z ženskami, temveč med ženskami. Tega bi se morale bolj zavedati, se priznavati, se učiti druga od druge, videti dobre lastnosti in jih izkoristiti.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Navkljub kvotam in pogosti javni razpravi o položaju žensk je teh na vodilnih položajih v gospodarstvu in politiki še vedno občutno manj kot moških. Toda po drugi strani bi lahko prav ženske v spolno mešanih kolektivih pripomogle k učinkovitejšemu reševanju izzivov, ki jih prinaša sodobna družba. Naslavljajo drugačna vprašanja kot moški, pogostokrat na stvari zrejo širše, podatki tudi kažejo, da so pogosto finančno uspešnejše od moških.
Kljub kvotam in pogosti javni razpravi o položaju žensk je teh na vodilnih položajih v gospodarstvu in politiki še vedno občutno manj kot moških. Toda po drugi strani bi lahko prav ženske v spolno mešanih kolektivih pripomogle k učinkovitejšemu reševanju izzivov, ki jih prinaša sodobna družba. Naslavljajo drugačna vprašanja kot moški, pogosto na stvari gledajo širše, podatki pa kažejo tudi, da so velikokrat finančno uspešnejše od moških. Ženske voditeljice so bile tudi osrednja tema nedavne mednarodne konference na Bledu, ki jo je ob svoji 30-letnici pripravila IEDC – Poslovna šola Bled.
“Ženske in moški še vedno niso enakovredno zastopani v politiki in na najvišjih vodstvenih položajih v gospodarstvu.” – dr. Susan Madsen, strokovnjakinja za žensko voditeljstvo iz ZDA
In dodaja: “Brez neprestane razprave in spremljanja tega področja se stvari ne bodo obračale na bolje. Enakosti ne bo prinesel zgolj naravni razvoj. Moški namreč po številnih raziskavah še vedno raje zaposlujejo moške. Če se vsi skupaj ne lotimo predsodkov, s katerimi živimo, ne bomo znali nikoli preračunljivo pristopati k oblikovanju najboljših ekip zaposlenih.”
A blejsko srečanje ni bilo namenjeno negodovanju nad položajem žensk – kakšnih 120 udeleženk iz 26 držav je razpravljalo o tem, kako bi ženske voditeljice lahko učinkoviteje od moških naslavljale izzive sodobne družbe. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica podjetka Giacomelli Media:
“Ženske k izzovom pristopamo bolj celovito, tudi naš pogled je širši, organizacija jasnejša. Ne izključujemo, ampak vključujemo. Voditeljstvo nove dobe je vključujoče.” – Ladeja Godina Košir
Za izboljšanje vodenja pa je potrebnih več ženskih glasov v gospodarstvu, politiki in nevladnih organizacijah. Ključna je kombinacija moških in žensk v voditeljskih ekipah, saj imajo skupaj več idej in lahko najdejo boljše rešitve, je menila Bola Obisi iz londonske mreže Global Women Inventors and Innovators, kjer se primerjalno posveča enakopravnosti žensk v Evropi, Afriki in Aziji.
“Same moramo spoznati, da ni nič narobe s tem, če si ženska v voditeljski vlogi. Ni se nam treba preobražati v moške, da postanemo vodje, ni nam treba izgubiti naše feminilne plati, da bi postale inovativne, iznašle nekaj novega oziroma bile prodorne pri svojih idejah za povečanje kakovosti življenja v družbi.”
Pogosto, ugotavljajo sogovornice, pa se zgodi tudi, da si ženske največjo oviro postavljajo v odnosu do drugih žensk. Danica Purg, direktorica IEDC, je, denimo, poudarila, da ni tako velika težava povezovanje moških z ženskami, temveč med ženskami. Tega bi se morale bolj zavedati, se priznavati, se učiti druga od druge, videti dobre lastnosti in jih izkoristiti.
Start-up podjetja danes niso več novost, tudi v Sloveniji poznamo tako zelo uspešne kot tudi nekoliko manj uspešne zgodbe, večkrat precenjene zaradi spletnih platform za sofinanciranje. Inovativni slovenski posamezniki in ekipe se sicer vedno bolj uspešno prebijajo na mednarodno podjetniško prizorišče, na svetovnih kapitalskih trgih zberejo že več 10 milijonov evrov. Kakšne so njihove izkušnje in nasveti?
Za uspeh pri prodoru na tuje trge so za podjetja poslovne informacije, ustrezno svetovanje in iskanje potencialnih partnerjev ključnega pomena. Slovenski poslovni klubi v tujini med drugim intenzivno pomagajo slovenskim podjetjem tudi pri pripravi poslovnih dogodkov in bilateralnih poslovnih srečanj. O tem, kako uspešni so pri svojem delu in kako se spopadajo s specifikami posameznih trgov se je z nekaterimi predstavniki pogovarjal Boris Žgajnar.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
15. decembra je začel veljati Zakon o davčnem postopku, ki med drugim ukinja obveznost dveh ločenih računov za samostojne podjetnike. Le ti lahko imajo po novem le en račun, pa naj gre za osebni ali poslovni. Kako je to videti v praksi? Zaprtje poslovnega računa stane približno 25 evrov; pri tem pa ni nujno, da bo samostojnemu podjetniku njegova banka to omogočila.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Marsikdaj si še vedno želimo, da bi Slovenija bila druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto. Kam se uvrščamo mi, kaj to pomeni in kje so še priložnosti oziroma možnosti za izboljšanje okolja za spodbujanje inovacij?
Vključenost žensk v podjetništvo v svetu zelo variira in je v Evropi precej skromna. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti žensk beleži Švica, sledijo ji Španija, Portugalska, Finska in Kosovo. Najnižji delež novih in nastajajočih podjetij, ki jih ustanovijo ženske, so zabeležile Madžarska, Švedska ter Bosna in Hercegovina.
Družinsko podjetništvo v Sloveniji prispeva kar 67 odstotkov dodane vrednosti vseh slovenskih podjetij, zato je odgovor, kaj žene slovensko gospodarstvo, jasen – družinska podjetja. Ta podjetja so največkrat v lasti družine, najsi bodo to majhna podjetja mam, očetov ali otrok. Po navadi imajo manj kot petdeset zaposlenih, nekatera pa so z uspehi že prerasla tovrstne okvire in postala velika mednarodna podjetja, ki so vodilna v svojem sektorju.
Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnegakoli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalcih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. O tem, kot tudi, kako bomo delali v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela, Ekkehardom Ernstom. Preverili pa smo tudi, kakšne so razmere na področju dostojnega dela v Sloveniji.
33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.
Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?
Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.
Kako je Alibaba postal spletni velikan, učitelj angleščine Jack Ma pa eden najbogatejših in najvplivnejših ljudi v poslovnem svetu?
Nevromarketing ni več znanstvena fantastika, ampak realnost. Oglaševalci bodo lahko s posebno tehnologijo bolje razumeli naše možgane in z merjenjem njihove aktivnosti ustvarili popolne oglase. Visoko resolucijska, večkanalna EEG-tehnologija bo odkrivala naše najgloblje in nezavedne možganske procese.
Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je prejela številne prestižne nagrade za filozofski doprinos k ekonomiji.
Dve zgodbi, dve modni ustvarjalki, dve podjetnici, ki verjameta, da si je tudi v Sloveniji mogoče izbrati modo kot poklic in od nje tudi živeti. Povod pa – nastop na Expo 2015 in Elle Style Awards 2015. V torek ob 10-ih!
Zaposlovanje invalidov je zakonska obveznost, lahko pa tudi poslovna priložnost ali dokaz solidarnosti. Bolj zgovorni kot kvote, olajšave in vplačila v invalidski sklad so primerni dobre prakse. Predstavljamo podjetje Dobrovita in odgovarjamo na ključne dileme pri zaposlovanju ranljivih skupin.
Manager leta in drugi prestižni nazivi so zaradi nekaj nagrajencev v preteklosti izgubili nekdanji lesk, zato se v Združenju Manager zadnja leta trudijo, da priznanje podelijo tistim, ki se namesto menedžerskim prevzemom posvečajo razvoju, inovacijam in trgom. Letošnji manager leta je postal Matjaž Merkan, direktor mariborskega SwatyCometa, rastočega podjetja, ki izdeluje brusilne naprave in 95% brusov izvozijo.
Vsakič, ko merimo dolžino, tehtamo, gledamo na termometer ali električni števec, smo tesno povezani z meroslovjem. Doktor Samo Kopač bo v Poslovnih krivuljah na Valu 202 predstavil pomen Urada za meroslovje, pa tudi nove pridobitve, s katerimi bodo izboljšali kakovost svojega dela. Razložil bo še, kaj so nacionalni etaloni in kje je varno spravljen prakilogram?
Neveljaven email naslov