Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Navkljub kvotam in pogosti javni razpravi o položaju žensk je teh na vodilnih položajih v gospodarstvu in politiki še vedno občutno manj kot moških. Toda po drugi strani bi lahko prav ženske v spolno mešanih kolektivih pripomogle k učinkovitejšemu reševanju izzivov, ki jih prinaša sodobna družba. Naslavljajo drugačna vprašanja kot moški, pogostokrat na stvari zrejo širše, podatki tudi kažejo, da so pogosto finančno uspešnejše od moških.
Kljub kvotam in pogosti javni razpravi o položaju žensk je teh na vodilnih položajih v gospodarstvu in politiki še vedno občutno manj kot moških. Toda po drugi strani bi lahko prav ženske v spolno mešanih kolektivih pripomogle k učinkovitejšemu reševanju izzivov, ki jih prinaša sodobna družba. Naslavljajo drugačna vprašanja kot moški, pogosto na stvari gledajo širše, podatki pa kažejo tudi, da so velikokrat finančno uspešnejše od moških. Ženske voditeljice so bile tudi osrednja tema nedavne mednarodne konference na Bledu, ki jo je ob svoji 30-letnici pripravila IEDC – Poslovna šola Bled.
“Ženske in moški še vedno niso enakovredno zastopani v politiki in na najvišjih vodstvenih položajih v gospodarstvu.” – dr. Susan Madsen, strokovnjakinja za žensko voditeljstvo iz ZDA
In dodaja: “Brez neprestane razprave in spremljanja tega področja se stvari ne bodo obračale na bolje. Enakosti ne bo prinesel zgolj naravni razvoj. Moški namreč po številnih raziskavah še vedno raje zaposlujejo moške. Če se vsi skupaj ne lotimo predsodkov, s katerimi živimo, ne bomo znali nikoli preračunljivo pristopati k oblikovanju najboljših ekip zaposlenih.”
A blejsko srečanje ni bilo namenjeno negodovanju nad položajem žensk – kakšnih 120 udeleženk iz 26 držav je razpravljalo o tem, kako bi ženske voditeljice lahko učinkoviteje od moških naslavljale izzive sodobne družbe. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica podjetka Giacomelli Media:
“Ženske k izzovom pristopamo bolj celovito, tudi naš pogled je širši, organizacija jasnejša. Ne izključujemo, ampak vključujemo. Voditeljstvo nove dobe je vključujoče.” – Ladeja Godina Košir
Za izboljšanje vodenja pa je potrebnih več ženskih glasov v gospodarstvu, politiki in nevladnih organizacijah. Ključna je kombinacija moških in žensk v voditeljskih ekipah, saj imajo skupaj več idej in lahko najdejo boljše rešitve, je menila Bola Obisi iz londonske mreže Global Women Inventors and Innovators, kjer se primerjalno posveča enakopravnosti žensk v Evropi, Afriki in Aziji.
“Same moramo spoznati, da ni nič narobe s tem, če si ženska v voditeljski vlogi. Ni se nam treba preobražati v moške, da postanemo vodje, ni nam treba izgubiti naše feminilne plati, da bi postale inovativne, iznašle nekaj novega oziroma bile prodorne pri svojih idejah za povečanje kakovosti življenja v družbi.”
Pogosto, ugotavljajo sogovornice, pa se zgodi tudi, da si ženske največjo oviro postavljajo v odnosu do drugih žensk. Danica Purg, direktorica IEDC, je, denimo, poudarila, da ni tako velika težava povezovanje moških z ženskami, temveč med ženskami. Tega bi se morale bolj zavedati, se priznavati, se učiti druga od druge, videti dobre lastnosti in jih izkoristiti.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Navkljub kvotam in pogosti javni razpravi o položaju žensk je teh na vodilnih položajih v gospodarstvu in politiki še vedno občutno manj kot moških. Toda po drugi strani bi lahko prav ženske v spolno mešanih kolektivih pripomogle k učinkovitejšemu reševanju izzivov, ki jih prinaša sodobna družba. Naslavljajo drugačna vprašanja kot moški, pogostokrat na stvari zrejo širše, podatki tudi kažejo, da so pogosto finančno uspešnejše od moških.
Kljub kvotam in pogosti javni razpravi o položaju žensk je teh na vodilnih položajih v gospodarstvu in politiki še vedno občutno manj kot moških. Toda po drugi strani bi lahko prav ženske v spolno mešanih kolektivih pripomogle k učinkovitejšemu reševanju izzivov, ki jih prinaša sodobna družba. Naslavljajo drugačna vprašanja kot moški, pogosto na stvari gledajo širše, podatki pa kažejo tudi, da so velikokrat finančno uspešnejše od moških. Ženske voditeljice so bile tudi osrednja tema nedavne mednarodne konference na Bledu, ki jo je ob svoji 30-letnici pripravila IEDC – Poslovna šola Bled.
“Ženske in moški še vedno niso enakovredno zastopani v politiki in na najvišjih vodstvenih položajih v gospodarstvu.” – dr. Susan Madsen, strokovnjakinja za žensko voditeljstvo iz ZDA
In dodaja: “Brez neprestane razprave in spremljanja tega področja se stvari ne bodo obračale na bolje. Enakosti ne bo prinesel zgolj naravni razvoj. Moški namreč po številnih raziskavah še vedno raje zaposlujejo moške. Če se vsi skupaj ne lotimo predsodkov, s katerimi živimo, ne bomo znali nikoli preračunljivo pristopati k oblikovanju najboljših ekip zaposlenih.”
A blejsko srečanje ni bilo namenjeno negodovanju nad položajem žensk – kakšnih 120 udeleženk iz 26 držav je razpravljalo o tem, kako bi ženske voditeljice lahko učinkoviteje od moških naslavljale izzive sodobne družbe. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica podjetka Giacomelli Media:
“Ženske k izzovom pristopamo bolj celovito, tudi naš pogled je širši, organizacija jasnejša. Ne izključujemo, ampak vključujemo. Voditeljstvo nove dobe je vključujoče.” – Ladeja Godina Košir
Za izboljšanje vodenja pa je potrebnih več ženskih glasov v gospodarstvu, politiki in nevladnih organizacijah. Ključna je kombinacija moških in žensk v voditeljskih ekipah, saj imajo skupaj več idej in lahko najdejo boljše rešitve, je menila Bola Obisi iz londonske mreže Global Women Inventors and Innovators, kjer se primerjalno posveča enakopravnosti žensk v Evropi, Afriki in Aziji.
“Same moramo spoznati, da ni nič narobe s tem, če si ženska v voditeljski vlogi. Ni se nam treba preobražati v moške, da postanemo vodje, ni nam treba izgubiti naše feminilne plati, da bi postale inovativne, iznašle nekaj novega oziroma bile prodorne pri svojih idejah za povečanje kakovosti življenja v družbi.”
Pogosto, ugotavljajo sogovornice, pa se zgodi tudi, da si ženske največjo oviro postavljajo v odnosu do drugih žensk. Danica Purg, direktorica IEDC, je, denimo, poudarila, da ni tako velika težava povezovanje moških z ženskami, temveč med ženskami. Tega bi se morale bolj zavedati, se priznavati, se učiti druga od druge, videti dobre lastnosti in jih izkoristiti.
O usposabljanju in zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami, kako poteka zaposlitvena rehabilitacija, predstavitev podjetja, v katerem ima več kot polovica zaposlenih takšne osebne okoliščine, da jim prilagodijo delo in delovna mesta, opozorili bomo tudi na razpis ministrstva za delo, s katerim želijo olajšati in izboljšati prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela. Sogovorniki pravijo, da še nismo vključujoča družba, a smo na pravi poti!
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko
Michael Goldberg prepoznava potencial v manj razvitem podjetniškem ekosistemu zunaj tehnološkega parka.
Zgodbi podjetji SAP (es a pe) in KLS Ljubno (ka el es) sta se začeli leta 1972, nimata veliko skupnega, razen poseganja po odličnosti in 45-letne pestre poslovne poti. Direktor in lastnik podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek ter generalni direktor SAP Slovenija Gregor Potočar o izzivih in prihodnosti. Z njima se je pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Dr. Christoph Leitl že 17 let vodi avstrijsko gospodarsko zbornico in ima odličen vpogled v tesne, na trenutke tudi zelo zapletene gospodarske odnose med Slovenijo in Avstrijo.
11 mednarodnih nagrad in hitra rast v branži, ki se zadnja leta spopada z globoko krizo, je slovenskega proizvajalca jadrnic Seascape zavihtelo na mesto vodilne svetovne znamke v segmentu športno – potovalnih jadrnic do 8 metrov dolžine. Seascape sta ustanovila Kristian Hajnšek in Andraž Mihelin, ki sta ljubezen do jadranja spremenila v posel. Kot pravi Andraž, je skrivnost uspeha podjetja v tem , da se dopolnjujeta, čeprav sta si zelo različna.
Ob vsesplošnem navdušenju nad krožim gospodarstvom smo na mednarodni konferenci, ki je potekala v Ljubljani in Mariboru, slišali pozive k povezovanju in sodelovanju ter celo naj Slovenija postane regionalna voditeljica na področju sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo. Zakaj ta opevani model ni bolj prisoten, če je tako ali tako edina pot? Odgovore je skušal podati nizozemski podjetnik in avtor knjige o krožnem poslovanju Christiaan Kraaijenhagen.
Opredelitev Urada RS za mladino pravi, da je mladinsko delo prostovoljna aktivnost mladih v prostem času, ki pa pomembno prispeva k večji zaposljivosti mladih. Kako definicija deluje v praksi, katere kompetence na trg dela prinaša mladinsko delo in pred kakšnimi izzivi so trenutno mladinski delavci.
Peter Movrin in Petja Zorec, slovenska oblikovalca žanjeta pohvale stroke za svoje delo, deležna sta velikih aplavzov na revijah, opazili so ju tudi v tujini. Od bliskavic fotoaparatov do podjetniške zgodbe.
Je gospodarstvenike poleg drugega tira, v zadnjem času še kaj vrglo iz tira? Seveda. Kaj se dogaja s spremembami delovne zakonodaje? Bolj malo ugotavljajo delodajalci. Je krize resda konec? Naj vlada pogleda malo ven iz Ljubljane. Tu je še nedodelan vajeniški sistem in pa visoki stroški davčnih blagajn.
Že šesto leto je v začetku marca Evropska komisija podelila nagrade za najboljše inovatorke v Evropi. Kako so njihovi zmagovalni izumi pripomogli k izboljšanju sveta in kako nagrajenke vidijo spolno razlikovanje na svojem področju?
Finančna pismenost je eden pomembnih temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika, saj se s finančnimi odločitvami srečujemo vsak dan. Zato je Ljubljanska borza v tem tednu odprla vrata dijakom in študentom, na borzi pa bomo tudi v Poslovnih krivuljah.
V poslovnih krivuljah se odpravljamo v svet vtičnic in stikal. Predstavili vam bomo eno od 6-ih podjetij, ki so pred kratkim dobila nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2016. TEM Čatež je za slovenske razmere srednje veliko podjetje in ima vse tiste značilnosti, ki jih radi omenjamo kot najboljše – enakomerno rast, domači trg in hkrati velik delež izvoza. Med pogovorom boste v ozadju morda slišali tudi hrup, na Čatežu namreč gradijo, površino svojega podjetja bodo povečali za približno tretjino.
V Sloveniji ta teden poteka spomladanski Teden restavracij, v okviru katerega se letos predstavlja 99 takšnih ponudnikov. Ideja v ozadju je preprosta: vrhunske restavracije, ki so povabljene k projektu, pripravijo posebne menije, a po občutno dostopnejših cenah. Kot opažajo, s tem širijo glas o sebi, privabljajo goste, ki jih sicer ne bi obiskali, obenem pa so prisiljeni tudi k oblikovanju novih menijev in vključevanju novih gurmanskih trendov. Za kako uspešnega se je izkazal poslovni model Teden restavracij in kaj o tem menijo tisti, ki jim je namenjen, torej gostje?
Obleka naredi človeka, človek pa mora vložiti zelo veliko dela, da naredi obleko. Zlata Zavašnik je oblikovalka in podjetnica, ki že več kot 20 let kreira moške obleke in je prepričana, da je tudi v tem klasičnem oblačilu veliko možnosti za inovacije. O svoji podjetniški poti, točki, ko ji je bilo vsega dovolj in ženskah v podjetništvu govori zelo iskreno.
Japonsko podjetje Yaskawa, ki razvija robote, veliko sodeluje s fakultetami in srednjimi šolami. Direktor slovenske podružnice Hubert Kosler pravi, da se s seminarskimi nalogami in prakso študent in dijak že zelo dobro usposobita za delovno mesto. Akademski vpliv je dober tudi za zaposlene, da se ne ukvarjajo samo z dnevno operativo, ampak se tako osebnostno ves čas razvijajo. V torkovih Poslovnih krivuljah smo govorili o pomembnosti sodelovanja med podjetji in izobraževalnim sistemom. Zakaj je pomembno, da podjetja sodelujejo pri izobraževalnem sistemu in kaj svetujejo mladim pri odločitvi za nadaljevanje šolanja.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Določene banke pri nas ukinjajo poslovanje s čeki in bančnimi knjižicami. V Poslovnih krivuljah bomo uporabnikom bančnih knjižic razložili kaj narediti, ko bančna knjižica ne bo več veljavna in kaj se bo zgodilo z njihovimi računi. Po drugi strani pa vedno več bančnih storitev stremi k čim večji mobilnosti in se selijo na splet. Izključno spletno bančništvo odpira veliko novih, enostavnejših in hitrih možnosti upravljanja s financami.
Lani je Slovenijo obiskalo 4,17 milijona turistov. Kakšne odtise rekorden obisk pušča v naravi in okolju? Kako upravljati obisk in kako poskrbeti, da bodo turistične kapacitete zasedene tudi v turistično manj privlačnih mesecih? Od Triglavskega narodnega parka do Škocjanskih jam, od Ljubljane do Bohinja!
Neveljaven email naslov