Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje?
O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole.
Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju razmišljajo dr. Miha Škerlavaj, Aleksandra Peharda in dr. Jan Ketil Arnulf
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, v podjetju Mikro+Polo jim poleg drugih ugodnosti nudijo tudi neomejen plačan dopust. Trajnostno vodenje v kadrovski stroki postaja vedno pomembnejše, saj so tudi človeški viri omejeni. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba primerljiva z razvitimi evropskimi državami, pričakovana zdrava leta pa ne. Med vzroke za to sodi tudi klima na delovnem mestu.
“Če smo konkretni v številkah. Glede pričakovane življenjske dobe smo nekje okoli 80 let, kar je normalno za razvit svet. Pričakovana zdrava leta znašajo 56 let, v skandinavskem svetu so te številke za desetletje, desetletje in pol daljše. Vidimo, da imamo še veliko priložnosti na področju, kako se lepše obnašati en do drugega, kako ustvarjati zdrave organizacije in kako trajnostno voditi takšne organizacije.” – dr. Miha Škerlavaj
Koncept trajnostnega vodenja je širok, a v osnovi gre za to, da ravnamo z ljudmi na spoštljiv, vzdržen, trajnostno naravnan način .
“Ko se združimo na srečanjih managerjev, že slišimo stavke kot so ‘Napake so dovoljene.’, ‘Odgovornost je privilegij.’ … Miselno se počasi spreminja in mi smo optimisti. Prav je, da verjamemo v to in širimo to kulturo. V našem podjetju smo si razvoj zaposlenih zadali kot enega izmed ključnih dejavnikov našega uspeha. Tudi tujci in tuja podjetja so velikokrat presenečena nad našim vodenjem, zato odpiramo pot takšnemu razmišljanju.” – Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo o tem, kako širijo kulturo trajnostnega vodenja med druga podjetja
Danes za dobrimi poslovnimi rezultati stoji veliko zaupanja in malo nadzora svojih zaposlenih, koncept mikro menedžiranja v podjetjih, ki so vedno manjša po številu zaposlenih ni več aktualen.
“Mikro menedžiranje je uporabno le, če imate v organizaciji popolne idiote. Če mikro menedžirate ljudi, je to zato, ker res ne vedo, kako naj opravijo svoje delo. Nekatere teorije vodenja to dejansko upoštevajo, a mislim, da se sedaj obračamo v drugo smer. Če bi midva ustanovila podjetje, bi zaposlila ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju. Na Norveškem, pa tudi v Sloveniji opažamo, da se velikost podjetij zmanjšuje. Če imamo majhna podjetja, to pomeni, da zaposlujemo ekipo specialistov, ne pa veliko delovne sile. Moderna podjetja svoje enote oblikujejo kot svoje dele, zato nimamo več velike hierarhije.” – dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole
625 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje?
O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole.
Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju razmišljajo dr. Miha Škerlavaj, Aleksandra Peharda in dr. Jan Ketil Arnulf
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, v podjetju Mikro+Polo jim poleg drugih ugodnosti nudijo tudi neomejen plačan dopust. Trajnostno vodenje v kadrovski stroki postaja vedno pomembnejše, saj so tudi človeški viri omejeni. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba primerljiva z razvitimi evropskimi državami, pričakovana zdrava leta pa ne. Med vzroke za to sodi tudi klima na delovnem mestu.
“Če smo konkretni v številkah. Glede pričakovane življenjske dobe smo nekje okoli 80 let, kar je normalno za razvit svet. Pričakovana zdrava leta znašajo 56 let, v skandinavskem svetu so te številke za desetletje, desetletje in pol daljše. Vidimo, da imamo še veliko priložnosti na področju, kako se lepše obnašati en do drugega, kako ustvarjati zdrave organizacije in kako trajnostno voditi takšne organizacije.” – dr. Miha Škerlavaj
Koncept trajnostnega vodenja je širok, a v osnovi gre za to, da ravnamo z ljudmi na spoštljiv, vzdržen, trajnostno naravnan način .
“Ko se združimo na srečanjih managerjev, že slišimo stavke kot so ‘Napake so dovoljene.’, ‘Odgovornost je privilegij.’ … Miselno se počasi spreminja in mi smo optimisti. Prav je, da verjamemo v to in širimo to kulturo. V našem podjetju smo si razvoj zaposlenih zadali kot enega izmed ključnih dejavnikov našega uspeha. Tudi tujci in tuja podjetja so velikokrat presenečena nad našim vodenjem, zato odpiramo pot takšnemu razmišljanju.” – Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo o tem, kako širijo kulturo trajnostnega vodenja med druga podjetja
Danes za dobrimi poslovnimi rezultati stoji veliko zaupanja in malo nadzora svojih zaposlenih, koncept mikro menedžiranja v podjetjih, ki so vedno manjša po številu zaposlenih ni več aktualen.
“Mikro menedžiranje je uporabno le, če imate v organizaciji popolne idiote. Če mikro menedžirate ljudi, je to zato, ker res ne vedo, kako naj opravijo svoje delo. Nekatere teorije vodenja to dejansko upoštevajo, a mislim, da se sedaj obračamo v drugo smer. Če bi midva ustanovila podjetje, bi zaposlila ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju. Na Norveškem, pa tudi v Sloveniji opažamo, da se velikost podjetij zmanjšuje. Če imamo majhna podjetja, to pomeni, da zaposlujemo ekipo specialistov, ne pa veliko delovne sile. Moderna podjetja svoje enote oblikujejo kot svoje dele, zato nimamo več velike hierarhije.” – dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole
Če o mentalnem treningu govorimo v povezavi s športom, je to precej običajno. V poslu še ne nujno. Kaj pomeni mentalna trdnost in zakaj lahko vodjem zelo koristi? Je naivno verjeti, da lahko z mentalnim treningom dosežemo dosti boljše poslovne uspehe, ali je tak trening nujen sestavni del uspešnega vodenja?
Globalni delodajalci težko najdejo nadarjene sodelavce. Raziskava ManpowerGroup, ki je zajela več kot 39.000 delodajalcev v 43 državah, kaže, da 45 odstotkov globalnih podjetij ne najde ustreznih sodelavcev. Kakšna je kadrovska slika v Sloveniji? Kaj morajo podjetja narediti, da so privlačna za najboljše, in kakšni so inovativni pristopi pri privabljanju strokovnjakov?
Banke in hranilnice imajo nov hit – hiter kredit. Hitra pa je postala tudi odločitev potrošnikov za najem; kar četrtina Slovencev tak kredit najame za plačilo tekočih stroškov ali poplačilo drugega kredita. Takšni krediti pa prinašajo tudi dodatna tveganja, ki lahko vodijo spiralo zadolženosti. Kje in o čem se je treba pozanimati, preden najamemo hiter kredit, razloži gostja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Miha Lavtar je pri 19ih letih ustanovil podjetje, ki zdaj zaposluje več kot 40 sodelavcev. Podjetje Optiweb razvija spletne rešitve in digitalni marketing. Kot se radi pohvalijo so sodelavci njihova najljubša skrb; zato so prejeli precej nagrad s kadrovskega področja. Kakšne veščine iščejo in razvijajo pri svojih zaposlenih in kaj vse se moramo naučiti danes, da bomo konkurenčni na trgu dela čez nekaj let? Anja Hlača Ferjančič je obiskala sedež podjetja v Škofji Loki.
Vse glasnejše so govorice o novi krizi. Kitajska je objavila podatke o lanski gospodarski rasti. Ta je znašala 6,6 % in je bila najnižja od leta 1990. Kaj se nam obeta na kapitalskih trgih v povezavi s svetovno gospodarsko rastjo?
Ste morda še kaj dolžni državi, ste obvestili Furs o vzdrževanih družinskih članih, se bojite, da vam delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno varnost? Do vseh informacij boste odslej lahko dostopali z novo aplikacijo Finančne uprave. Njeno uporabnost smo preverili skupaj s Stojanom Glavačem s Fursa.
Slovensko gospodarstvo je majhno, tudi podjetja, nosilci gospodarskega razvoja, so po večini mala ali srednje velika. Predstavljajo seveda potencial, ki pa nima urejenega kapitalskega trga. Bo zanj lahko v prihodnje poskrbela Ljubljanska borza?
Yossi Vardi je izraelski podjetnik, investitor, milijonar, vizionar. Pomagal je ustanoviti okoli 90 visokotehnoloških podjetij.
Slovenci še vedno dajemo prednost klasičnim oblikam varcevanja, a na drugi strani nekateri brez razmisleka vstopajo v zelo tvegane naložbe. O možnostih varčevanja, odnosu mladih do finančne neodvisnosti, delniškem trgu in povpraševanju po vzajemnih skladih ter o globalnem dogajanju na finančnih trgih v 2019 gost Poslovnih krivulj Gorazd Belovič, direktor sektorja za analize pri Triglav skladih.
4,6 milijona evrov je bilo zadnje leto dodeljeno organizacijam, ki so jih za prejemnike 0,5 odstotka izbrali zavezanci za dohodnino. Stojan Glavač s FURSa je pojasnil, kaj morate storiti, da bo vaš del dohodnine prejela točno določena organizacija.
Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka, je namenjen uporabi evropskih kohezijskih sredstev, njegov cilj pa je spodbujanje gospodarske rasti in razvoja. Prejemnikom bo na voljo približno 400 milijonov evrov.
Bo direktor podjetja za svojega namestnika kmalu imenoval robota? Kateri poklici bodo z razvojem umetne inteligence izginili, kateri se bodo spremenili? Dejstvo je, da tehnologija ne more popolnoma nadomestiti človeškega dela, a bo po mnenju dr. Daniela Susskinda z Univerze v Oxfordu umetna inteligenca spremenila tudi najbolj tradicionalne poklice, od zdravnika do duhovnika. Podjetja se bodo morala še bolj prilagoditi in uvesti ustrezne izboljšave, z novimi izzivi se bodo spopadli tudi voditelji. “Prehajamo v obdobje, v katerem bomo delali z umetno inteligenco. In to ne samo v proizvodnji, ampak tudi na menedžerskem področju. Tisti, ki se bodo najbolj prilagodili, bodo imeli konkurenčno prednost. Tukaj ima veliko priložnost tudi Slovenija,” razmišlja Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie. Kako bo umetna inteligenca (še) spremenila poklice in voditeljstvo?
Claudia Olsson skuša poslovne voditelje prepričati, naj se pogumno spopadejo z izzivi digitalne dobe. O digitalnem voditeljstvu in o tem, zakaj se bomo morali v prihodnje učiti vsaj 101 dan, se je z njo pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
V skladu z novim dogovorom morajo biti potrošniki na spletnem trgu jasno obveščeni, če kupujejo od profesionalnega trgovca ali fizične osebe.
"Če ne zgradiš kulture podjetja pred tem, ti najboljša tehnologija ne pomaga prav nič in se tvoje investicije ne povrnejo," analitik Daniel Newman, ki raziskuje digitalizacijo v podjetjih
Za začetek samostojne podjetniške poti je potreben pogum. Ženske ga običajno potrebujejo še nekoliko več kot moški. Program Podjetnost je ženskega spola spodbuja začetnice podjetnice, da stopijo na samostojno pot. Država brezposelnim ženskam s terciarno izobrazbo omogoča brezplačna predavanja ter 5 tisoč evrov. V šestih generacijah se je usposabljanja udeležilo skupno 1500 žensk, skoraj 90 odstotkov jih je ustanovilo podjetje. Poslovne krivulje je pripravila Urška Valjavec.
Vede, ki sodijo pod okrilje ekonomije, se zadnjih nekaj let vse bolj navezujejo na nevroznanost. Poznavanje naših možganov daje iz leta v leto več izsledkov o tem, kako kompleksno je človeško bitje. Naša pozornost, čustva, instinkti, celo hormoni v krvi pomembno vplivajo na naše odločanje in ravnanje. Ja, obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borzi, pravi tokratni sogovornik prof. dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske Ekonomske fakultete.
Poslovne krivulje se bodo tokrat vile med udeleženci kadrovskega foruma na Poslovni šoli Bled, ki smo ga obiskali konec minulega tedna. Letošnja vodilna misel "Vodenje kadrov v spremenjenih razmerah" se nanaša na starajočo se družbo, dolgoživost in delovno izkušenost starejših, generacijske vrednostne razlike in tehnološke novosti ... Nekaj zanimivih pogovorov je med kadrovniki, poslovneži in svetovalci z več celin posnel Damjan Zorc.
Časi, ko so pred bančnimi poslovalnicami prejemniki pokojnin konec meseca čakali v vrstah, da so videli zapis prejemka v bančno knjižico so mimo. Mimo so pa tudi časi »druženja« in naključnih pogovorov. Digitalizacija identifikacijskih storitev je s telekomunikacijskih podjetij, finančnih institucij prešla v vse pore našega življenja. Video identifikacija je samo še en razvojni korak. Nekaj novih tehnoloških rešitev so predstavili tudi v podjetju Setcce. O digitalnem vsakdanu – direktor podjetja Aljoša Jerman Blažič.
Doktorica znanosti s področja molekularne biologije in raziskovalka Irena Fonda je slovenska finalistka za regijsko nagrado Veuve Clicquot Business Woman Award
Neveljaven email naslov