Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje?
O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole.
Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju razmišljajo dr. Miha Škerlavaj, Aleksandra Peharda in dr. Jan Ketil Arnulf
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, v podjetju Mikro+Polo jim poleg drugih ugodnosti nudijo tudi neomejen plačan dopust. Trajnostno vodenje v kadrovski stroki postaja vedno pomembnejše, saj so tudi človeški viri omejeni. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba primerljiva z razvitimi evropskimi državami, pričakovana zdrava leta pa ne. Med vzroke za to sodi tudi klima na delovnem mestu.
“Če smo konkretni v številkah. Glede pričakovane življenjske dobe smo nekje okoli 80 let, kar je normalno za razvit svet. Pričakovana zdrava leta znašajo 56 let, v skandinavskem svetu so te številke za desetletje, desetletje in pol daljše. Vidimo, da imamo še veliko priložnosti na področju, kako se lepše obnašati en do drugega, kako ustvarjati zdrave organizacije in kako trajnostno voditi takšne organizacije.” – dr. Miha Škerlavaj
Koncept trajnostnega vodenja je širok, a v osnovi gre za to, da ravnamo z ljudmi na spoštljiv, vzdržen, trajnostno naravnan način .
“Ko se združimo na srečanjih managerjev, že slišimo stavke kot so ‘Napake so dovoljene.’, ‘Odgovornost je privilegij.’ … Miselno se počasi spreminja in mi smo optimisti. Prav je, da verjamemo v to in širimo to kulturo. V našem podjetju smo si razvoj zaposlenih zadali kot enega izmed ključnih dejavnikov našega uspeha. Tudi tujci in tuja podjetja so velikokrat presenečena nad našim vodenjem, zato odpiramo pot takšnemu razmišljanju.” – Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo o tem, kako širijo kulturo trajnostnega vodenja med druga podjetja
Danes za dobrimi poslovnimi rezultati stoji veliko zaupanja in malo nadzora svojih zaposlenih, koncept mikro menedžiranja v podjetjih, ki so vedno manjša po številu zaposlenih ni več aktualen.
“Mikro menedžiranje je uporabno le, če imate v organizaciji popolne idiote. Če mikro menedžirate ljudi, je to zato, ker res ne vedo, kako naj opravijo svoje delo. Nekatere teorije vodenja to dejansko upoštevajo, a mislim, da se sedaj obračamo v drugo smer. Če bi midva ustanovila podjetje, bi zaposlila ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju. Na Norveškem, pa tudi v Sloveniji opažamo, da se velikost podjetij zmanjšuje. Če imamo majhna podjetja, to pomeni, da zaposlujemo ekipo specialistov, ne pa veliko delovne sile. Moderna podjetja svoje enote oblikujejo kot svoje dele, zato nimamo več velike hierarhije.” – dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje?
O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole.
Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju razmišljajo dr. Miha Škerlavaj, Aleksandra Peharda in dr. Jan Ketil Arnulf
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, v podjetju Mikro+Polo jim poleg drugih ugodnosti nudijo tudi neomejen plačan dopust. Trajnostno vodenje v kadrovski stroki postaja vedno pomembnejše, saj so tudi človeški viri omejeni. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba primerljiva z razvitimi evropskimi državami, pričakovana zdrava leta pa ne. Med vzroke za to sodi tudi klima na delovnem mestu.
“Če smo konkretni v številkah. Glede pričakovane življenjske dobe smo nekje okoli 80 let, kar je normalno za razvit svet. Pričakovana zdrava leta znašajo 56 let, v skandinavskem svetu so te številke za desetletje, desetletje in pol daljše. Vidimo, da imamo še veliko priložnosti na področju, kako se lepše obnašati en do drugega, kako ustvarjati zdrave organizacije in kako trajnostno voditi takšne organizacije.” – dr. Miha Škerlavaj
Koncept trajnostnega vodenja je širok, a v osnovi gre za to, da ravnamo z ljudmi na spoštljiv, vzdržen, trajnostno naravnan način .
“Ko se združimo na srečanjih managerjev, že slišimo stavke kot so ‘Napake so dovoljene.’, ‘Odgovornost je privilegij.’ … Miselno se počasi spreminja in mi smo optimisti. Prav je, da verjamemo v to in širimo to kulturo. V našem podjetju smo si razvoj zaposlenih zadali kot enega izmed ključnih dejavnikov našega uspeha. Tudi tujci in tuja podjetja so velikokrat presenečena nad našim vodenjem, zato odpiramo pot takšnemu razmišljanju.” – Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo o tem, kako širijo kulturo trajnostnega vodenja med druga podjetja
Danes za dobrimi poslovnimi rezultati stoji veliko zaupanja in malo nadzora svojih zaposlenih, koncept mikro menedžiranja v podjetjih, ki so vedno manjša po številu zaposlenih ni več aktualen.
“Mikro menedžiranje je uporabno le, če imate v organizaciji popolne idiote. Če mikro menedžirate ljudi, je to zato, ker res ne vedo, kako naj opravijo svoje delo. Nekatere teorije vodenja to dejansko upoštevajo, a mislim, da se sedaj obračamo v drugo smer. Če bi midva ustanovila podjetje, bi zaposlila ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju. Na Norveškem, pa tudi v Sloveniji opažamo, da se velikost podjetij zmanjšuje. Če imamo majhna podjetja, to pomeni, da zaposlujemo ekipo specialistov, ne pa veliko delovne sile. Moderna podjetja svoje enote oblikujejo kot svoje dele, zato nimamo več velike hierarhije.” – dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole
Kako uresničimo svoje želje in dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili pri načrtovanju svoje kariere? Kdo nam lahko pri tem pomaga?
Pa vas sploh lahko? Nadzor nad zaposlenimi z video nadzorom je v veliki večini primerov neupravičen
Podjetja morajo v register vpisati vse posameznike, ki imajo več kot 25-odstotne deleže v podjetju, a v praksi ni vedno tako
Delodajalci bi morali vlagati v razvoj svojih kadrov in uvajati ukrepe s katerimi bodo lahko zadržali mlajše in starejše delavce
Tudi za leto 2018 finančniki svetujejo, da se držimo strategije, ki velja že desetletja: to je razpršitev premoženja
Na kakšen način delujejo projekti, ki so si jih zamislili študenti in se preko fakultet povezali s podjetji, da so ideje resnično zaživele? Osnovni namen razpisa Po kreativni poti do znanja je bil prav povezovanje gospodarstva z visokim šolstvom in znanstveno-raziskovalno sfero. V 212 projektih so delovale interdisciplinarne ekipe študentov, raziskovalcev, visokošolskih profesorjev in delovnih mentorjev iz raznolikih podjetij. Ker novo leto prinaša nova nov razpis za sredstva, bomo v tokratnih Poslovnih krivuljah slišali izkušnje vpletenih v projekte in njihov pogled na interdisciplinarno povezovanje.
Nashville, mesto glasbe in prestolnica countrya, želi postati najbolj podjetnicam in zagonskim podjetjem prijazno mesto v ZDA
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteta za računalništvo in informatiko sta se pred tremi leti preselili v nove prostore. Ta evropski projekt je vzorčni prikaz naložbe, ki poraja odlične vsebine.
Mobilna denarnica mBills stremi k temu, da bi celotno vsebino klasične denarnice popolnoma prenesla v eno mobilno rešitev
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Jeramie McPeek o tem, kako strateško omrežiti navijače, športnike in sponzorje
Ena od možnosti kako priti do novih podjetniških znanj in inovativnih poslovnih zamisli, je program Erasmus za mlade podjetnike, ki mladim, brezposelnim, zaposlenim in drugim omogoča do pol letno izmenjavo in usposabljanje v eni od držav EU.
Slovenska podjetja z znanjem, veščinam in kompetencami posameznika in celotnega kolektiva slabo upravljajo in vanj ne vlagajo
Sari Heinilä direktorica v agenciji McCann v Helsinkih stroko nagovarja, naj kompleksnost spremeni v enostavnost, medtem ko gradi kulturo v ustvarjalni organizaciji in vodi ustvarjalne ljudi.
Register, ki deluje pod okriljem Arnesa, letos praznuje 25 let domene .si. Omogoča varen, zanesljiv, neprekinjen in stabilen kotiček slovenskega interneta v svetu in skrbi za več kot 125.000 spletnih strani s slovensko domeno. Ima nevidno funkcijo, ki je izjemno pomembna za posameznike, gospodarstvo in javni sektor.
Kanadčan Joël Gagnon je svojo zasebno zbirko namiznih družabnih iger preselil v gostinski lokal. Ugotovil je, da se ljudje ob igranju zabavajo, tam zadržijo dlje časa in več tudi zapravijo. Pravi, da so najbolj priljubljene še vedno družinske oziroma igre za več igralcev, denimo Catan, Risk, Scrabble in Monopoly. "Ena od namiznih družabnih iger, ki bo zaznamovala naslednja leta, pa je Code Names. Zelo priljubljena vohunska igra s Češke."
Chelsea Rustrum deli vse! Od oblačil do avtomobila in stanovanja. Čeprav lastnik njenega stanovanja v San Franciscu nad tem ni navdušen. Tako Chelsea na svoji koži spoznava, da so predpisi povezani z ekonomijo delitve lahko zelo nedorečeni ali omejujoči. Deli tudi svoje znanje, saj sodeluje z zagonskimi podjetji in korporacijami. Med njenimi najbolj znanimi strankami je platforma Couchsurfing.
Gospodarska rast v letošnjem letu je najvišja v zadnjih 10 letih, po ocenah UMAR-ja naj bi dosegla 4,4 odstotke. Optimistični so izvozniki, potrošniki, optimistično se delijo javna sredstva. Izjemna ni samo Slovenija, optimizem deli tudi regija. Tudi o tem, kje so se v tej rasti zataknile slovenske plače, v pogovoru z Bojanom Ivancem, vodjo analitske službe pri Gospodarski Zbornici Slovenije.
Konec maja prihodnje leto začne veljati nova Splošna uredba o varstvu podatkov (DPR), ki določa nova pravila glede varstva osebnih podatkov. Čeprav se zdi časa dovolj, ga za prilagoditev poslovanja podjetij že počasi zmanjkuje. Nekaj nasvetov, ki zadevajo varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostega pretoka takih podatkov, so zato pripravili tudi v Uradu Informacijske pooblaščenke. O njih je spregovorila Alenka Jerše.
Neveljaven email naslov