Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje?
O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole.
Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju razmišljajo dr. Miha Škerlavaj, Aleksandra Peharda in dr. Jan Ketil Arnulf
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, v podjetju Mikro+Polo jim poleg drugih ugodnosti nudijo tudi neomejen plačan dopust. Trajnostno vodenje v kadrovski stroki postaja vedno pomembnejše, saj so tudi človeški viri omejeni. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba primerljiva z razvitimi evropskimi državami, pričakovana zdrava leta pa ne. Med vzroke za to sodi tudi klima na delovnem mestu.
“Če smo konkretni v številkah. Glede pričakovane življenjske dobe smo nekje okoli 80 let, kar je normalno za razvit svet. Pričakovana zdrava leta znašajo 56 let, v skandinavskem svetu so te številke za desetletje, desetletje in pol daljše. Vidimo, da imamo še veliko priložnosti na področju, kako se lepše obnašati en do drugega, kako ustvarjati zdrave organizacije in kako trajnostno voditi takšne organizacije.” – dr. Miha Škerlavaj
Koncept trajnostnega vodenja je širok, a v osnovi gre za to, da ravnamo z ljudmi na spoštljiv, vzdržen, trajnostno naravnan način .
“Ko se združimo na srečanjih managerjev, že slišimo stavke kot so ‘Napake so dovoljene.’, ‘Odgovornost je privilegij.’ … Miselno se počasi spreminja in mi smo optimisti. Prav je, da verjamemo v to in širimo to kulturo. V našem podjetju smo si razvoj zaposlenih zadali kot enega izmed ključnih dejavnikov našega uspeha. Tudi tujci in tuja podjetja so velikokrat presenečena nad našim vodenjem, zato odpiramo pot takšnemu razmišljanju.” – Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo o tem, kako širijo kulturo trajnostnega vodenja med druga podjetja
Danes za dobrimi poslovnimi rezultati stoji veliko zaupanja in malo nadzora svojih zaposlenih, koncept mikro menedžiranja v podjetjih, ki so vedno manjša po številu zaposlenih ni več aktualen.
“Mikro menedžiranje je uporabno le, če imate v organizaciji popolne idiote. Če mikro menedžirate ljudi, je to zato, ker res ne vedo, kako naj opravijo svoje delo. Nekatere teorije vodenja to dejansko upoštevajo, a mislim, da se sedaj obračamo v drugo smer. Če bi midva ustanovila podjetje, bi zaposlila ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju. Na Norveškem, pa tudi v Sloveniji opažamo, da se velikost podjetij zmanjšuje. Če imamo majhna podjetja, to pomeni, da zaposlujemo ekipo specialistov, ne pa veliko delovne sile. Moderna podjetja svoje enote oblikujejo kot svoje dele, zato nimamo več velike hierarhije.” – dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole
625 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje?
O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole.
Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju razmišljajo dr. Miha Škerlavaj, Aleksandra Peharda in dr. Jan Ketil Arnulf
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, v podjetju Mikro+Polo jim poleg drugih ugodnosti nudijo tudi neomejen plačan dopust. Trajnostno vodenje v kadrovski stroki postaja vedno pomembnejše, saj so tudi človeški viri omejeni. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba primerljiva z razvitimi evropskimi državami, pričakovana zdrava leta pa ne. Med vzroke za to sodi tudi klima na delovnem mestu.
“Če smo konkretni v številkah. Glede pričakovane življenjske dobe smo nekje okoli 80 let, kar je normalno za razvit svet. Pričakovana zdrava leta znašajo 56 let, v skandinavskem svetu so te številke za desetletje, desetletje in pol daljše. Vidimo, da imamo še veliko priložnosti na področju, kako se lepše obnašati en do drugega, kako ustvarjati zdrave organizacije in kako trajnostno voditi takšne organizacije.” – dr. Miha Škerlavaj
Koncept trajnostnega vodenja je širok, a v osnovi gre za to, da ravnamo z ljudmi na spoštljiv, vzdržen, trajnostno naravnan način .
“Ko se združimo na srečanjih managerjev, že slišimo stavke kot so ‘Napake so dovoljene.’, ‘Odgovornost je privilegij.’ … Miselno se počasi spreminja in mi smo optimisti. Prav je, da verjamemo v to in širimo to kulturo. V našem podjetju smo si razvoj zaposlenih zadali kot enega izmed ključnih dejavnikov našega uspeha. Tudi tujci in tuja podjetja so velikokrat presenečena nad našim vodenjem, zato odpiramo pot takšnemu razmišljanju.” – Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo o tem, kako širijo kulturo trajnostnega vodenja med druga podjetja
Danes za dobrimi poslovnimi rezultati stoji veliko zaupanja in malo nadzora svojih zaposlenih, koncept mikro menedžiranja v podjetjih, ki so vedno manjša po številu zaposlenih ni več aktualen.
“Mikro menedžiranje je uporabno le, če imate v organizaciji popolne idiote. Če mikro menedžirate ljudi, je to zato, ker res ne vedo, kako naj opravijo svoje delo. Nekatere teorije vodenja to dejansko upoštevajo, a mislim, da se sedaj obračamo v drugo smer. Če bi midva ustanovila podjetje, bi zaposlila ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju. Na Norveškem, pa tudi v Sloveniji opažamo, da se velikost podjetij zmanjšuje. Če imamo majhna podjetja, to pomeni, da zaposlujemo ekipo specialistov, ne pa veliko delovne sile. Moderna podjetja svoje enote oblikujejo kot svoje dele, zato nimamo več velike hierarhije.” – dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole
Gospodarska rast v letošnjem letu je najvišja v zadnjih 10 letih, po ocenah UMAR-ja naj bi dosegla 4,4 odstotke. Optimistični so izvozniki, potrošniki, optimistično se delijo javna sredstva. Izjemna ni samo Slovenija, optimizem deli tudi regija. Tudi o tem, kje so se v tej rasti zataknile slovenske plače, v pogovoru z Bojanom Ivancem, vodjo analitske službe pri Gospodarski Zbornici Slovenije.
Konec maja prihodnje leto začne veljati nova Splošna uredba o varstvu podatkov (DPR), ki določa nova pravila glede varstva osebnih podatkov. Čeprav se zdi časa dovolj, ga za prilagoditev poslovanja podjetij že počasi zmanjkuje. Nekaj nasvetov, ki zadevajo varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostega pretoka takih podatkov, so zato pripravili tudi v Uradu Informacijske pooblaščenke. O njih je spregovorila Alenka Jerše.
O usposabljanju in zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami, kako poteka zaposlitvena rehabilitacija, predstavitev podjetja, v katerem ima več kot polovica zaposlenih takšne osebne okoliščine, da jim prilagodijo delo in delovna mesta, opozorili bomo tudi na razpis ministrstva za delo, s katerim želijo olajšati in izboljšati prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela. Sogovorniki pravijo, da še nismo vključujoča družba, a smo na pravi poti!
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko
Michael Goldberg prepoznava potencial v manj razvitem podjetniškem ekosistemu zunaj tehnološkega parka.
Zgodbi podjetji SAP (es a pe) in KLS Ljubno (ka el es) sta se začeli leta 1972, nimata veliko skupnega, razen poseganja po odličnosti in 45-letne pestre poslovne poti. Direktor in lastnik podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek ter generalni direktor SAP Slovenija Gregor Potočar o izzivih in prihodnosti. Z njima se je pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Dr. Christoph Leitl že 17 let vodi avstrijsko gospodarsko zbornico in ima odličen vpogled v tesne, na trenutke tudi zelo zapletene gospodarske odnose med Slovenijo in Avstrijo.
11 mednarodnih nagrad in hitra rast v branži, ki se zadnja leta spopada z globoko krizo, je slovenskega proizvajalca jadrnic Seascape zavihtelo na mesto vodilne svetovne znamke v segmentu športno – potovalnih jadrnic do 8 metrov dolžine. Seascape sta ustanovila Kristian Hajnšek in Andraž Mihelin, ki sta ljubezen do jadranja spremenila v posel. Kot pravi Andraž, je skrivnost uspeha podjetja v tem , da se dopolnjujeta, čeprav sta si zelo različna.
Ob vsesplošnem navdušenju nad krožim gospodarstvom smo na mednarodni konferenci, ki je potekala v Ljubljani in Mariboru, slišali pozive k povezovanju in sodelovanju ter celo naj Slovenija postane regionalna voditeljica na področju sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo. Zakaj ta opevani model ni bolj prisoten, če je tako ali tako edina pot? Odgovore je skušal podati nizozemski podjetnik in avtor knjige o krožnem poslovanju Christiaan Kraaijenhagen.
Opredelitev Urada RS za mladino pravi, da je mladinsko delo prostovoljna aktivnost mladih v prostem času, ki pa pomembno prispeva k večji zaposljivosti mladih. Kako definicija deluje v praksi, katere kompetence na trg dela prinaša mladinsko delo in pred kakšnimi izzivi so trenutno mladinski delavci.
Peter Movrin in Petja Zorec, slovenska oblikovalca žanjeta pohvale stroke za svoje delo, deležna sta velikih aplavzov na revijah, opazili so ju tudi v tujini. Od bliskavic fotoaparatov do podjetniške zgodbe.
Je gospodarstvenike poleg drugega tira, v zadnjem času še kaj vrglo iz tira? Seveda. Kaj se dogaja s spremembami delovne zakonodaje? Bolj malo ugotavljajo delodajalci. Je krize resda konec? Naj vlada pogleda malo ven iz Ljubljane. Tu je še nedodelan vajeniški sistem in pa visoki stroški davčnih blagajn.
Že šesto leto je v začetku marca Evropska komisija podelila nagrade za najboljše inovatorke v Evropi. Kako so njihovi zmagovalni izumi pripomogli k izboljšanju sveta in kako nagrajenke vidijo spolno razlikovanje na svojem področju?
Finančna pismenost je eden pomembnih temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika, saj se s finančnimi odločitvami srečujemo vsak dan. Zato je Ljubljanska borza v tem tednu odprla vrata dijakom in študentom, na borzi pa bomo tudi v Poslovnih krivuljah.
V poslovnih krivuljah se odpravljamo v svet vtičnic in stikal. Predstavili vam bomo eno od 6-ih podjetij, ki so pred kratkim dobila nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2016. TEM Čatež je za slovenske razmere srednje veliko podjetje in ima vse tiste značilnosti, ki jih radi omenjamo kot najboljše – enakomerno rast, domači trg in hkrati velik delež izvoza. Med pogovorom boste v ozadju morda slišali tudi hrup, na Čatežu namreč gradijo, površino svojega podjetja bodo povečali za približno tretjino.
V Sloveniji ta teden poteka spomladanski Teden restavracij, v okviru katerega se letos predstavlja 99 takšnih ponudnikov. Ideja v ozadju je preprosta: vrhunske restavracije, ki so povabljene k projektu, pripravijo posebne menije, a po občutno dostopnejših cenah. Kot opažajo, s tem širijo glas o sebi, privabljajo goste, ki jih sicer ne bi obiskali, obenem pa so prisiljeni tudi k oblikovanju novih menijev in vključevanju novih gurmanskih trendov. Za kako uspešnega se je izkazal poslovni model Teden restavracij in kaj o tem menijo tisti, ki jim je namenjen, torej gostje?
Obleka naredi človeka, človek pa mora vložiti zelo veliko dela, da naredi obleko. Zlata Zavašnik je oblikovalka in podjetnica, ki že več kot 20 let kreira moške obleke in je prepričana, da je tudi v tem klasičnem oblačilu veliko možnosti za inovacije. O svoji podjetniški poti, točki, ko ji je bilo vsega dovolj in ženskah v podjetništvu govori zelo iskreno.
Japonsko podjetje Yaskawa, ki razvija robote, veliko sodeluje s fakultetami in srednjimi šolami. Direktor slovenske podružnice Hubert Kosler pravi, da se s seminarskimi nalogami in prakso študent in dijak že zelo dobro usposobita za delovno mesto. Akademski vpliv je dober tudi za zaposlene, da se ne ukvarjajo samo z dnevno operativo, ampak se tako osebnostno ves čas razvijajo. V torkovih Poslovnih krivuljah smo govorili o pomembnosti sodelovanja med podjetji in izobraževalnim sistemom. Zakaj je pomembno, da podjetja sodelujejo pri izobraževalnem sistemu in kaj svetujejo mladim pri odločitvi za nadaljevanje šolanja.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Neveljaven email naslov