Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skoraj pol leta je minilo od dokončne deregulacije cen naftnih derivatov. Za preverjanje pravilnosti dolgoročnih napovedi je še bistveno prezgodaj, kljub temu pa so zneski na računih bencinskih servisov občutno višji kot pred nekaj meseci. Po kratkem stabilnem obdobju po sprostitvi cen, ko smo za liter obeh najpriljubljenejših pogonskih goriv odšteli približno 1 €, te zdaj konstantno rastejo že nekaj mesecev. Kaj smo torej z deregulacijo pridobili in kakšni so obeti?
Kaj smo pridobili z deregulacijo cen goriv in kakšna so pričakovanja?
Na začetku tega tedna moramo v primerjavi z začetkom oktobra odšteti 16 centov več za liter 95-oktanskega bencina oziroma 20 centov več za dizelsko gorivo. Nekateri strahovi in pomisleki, ki so se pojavili ob liberalizaciji, se do zdaj še niso uresničili, a so trenutni trendi gibanja cen za marsikoga zaskrbljujoči. Zdaj tega nadzora seveda ni več, kar po mnenju Maksa Tajnikarja, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter nekdanjega ministra za gospodarstvo, omogoča razmere, v katerih lahko "v prihodnjih letih pričakujemo, da se bodo marže na nafto in posledično tudi cene povečale, če država z davčnim sistemom ne bo odreagirala."
"Če gledate gibanje surove nafte na svetovnem trgu od začetka lanskega leta pa do danes, imate zelo jasne trende. Enormno padanje teh cen do meseca aprila, kar je posledica pandemije in tega, da se je gospodarstvo zelo hitro ustavilo. Potem pa se je stvar počasi konsolidirala, povpraševanje naraščalo. Delno se je tudi ponudba prilagajala temu manjšemu povpraševanju, zato so cene naraščale. Danes je cena okoli 60 $ na sodček in to je takšna cena, kot je bila pred letom dni." - Maks Tajnikar
Eden izmed glavnih namenov vlade za odločitev o deregulaciji cen naftnih derivatov je omogočiti novim distributerjem, da bi se lahko vključili na slovenski trg. Čeprav prevladuje mnenje, da bi bilo to dobrodošlo, pa večina meni , da je ta trg pri nas že zelo razvit, nov pomemben igralec pa malo verjeten. Število bencinskih servisov je precej visoko in je glede na število prebivalcev in avtomobilov višje od razvitejših držav. Poleg obstoječe tržne strukture veliko vstopno oviro predstavljajo tudi visoki stroški ob gradnji mreže novih črpalk, ki zaradi odsotnosti primernih lokacij ter časovno potratnih postopkov še dodatno zmanjšujejo možnosti za razširitev konkurence.
Kako bo s cenami goriv v prihodnje? Cena naj bi ob ugodni epidemiološki sliki zrasla vsaj do 100 $ na sodček, kar pomeni, da bo precej višja, kot je sedaj. Prav tako v Sloveniji nimamo nobenega faktorja, ki bi to zaviral, kvečjemu imamo faktorje, ki lahko to napoved še pospešijo.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Skoraj pol leta je minilo od dokončne deregulacije cen naftnih derivatov. Za preverjanje pravilnosti dolgoročnih napovedi je še bistveno prezgodaj, kljub temu pa so zneski na računih bencinskih servisov občutno višji kot pred nekaj meseci. Po kratkem stabilnem obdobju po sprostitvi cen, ko smo za liter obeh najpriljubljenejših pogonskih goriv odšteli približno 1 €, te zdaj konstantno rastejo že nekaj mesecev. Kaj smo torej z deregulacijo pridobili in kakšni so obeti?
Kaj smo pridobili z deregulacijo cen goriv in kakšna so pričakovanja?
Na začetku tega tedna moramo v primerjavi z začetkom oktobra odšteti 16 centov več za liter 95-oktanskega bencina oziroma 20 centov več za dizelsko gorivo. Nekateri strahovi in pomisleki, ki so se pojavili ob liberalizaciji, se do zdaj še niso uresničili, a so trenutni trendi gibanja cen za marsikoga zaskrbljujoči. Zdaj tega nadzora seveda ni več, kar po mnenju Maksa Tajnikarja, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter nekdanjega ministra za gospodarstvo, omogoča razmere, v katerih lahko "v prihodnjih letih pričakujemo, da se bodo marže na nafto in posledično tudi cene povečale, če država z davčnim sistemom ne bo odreagirala."
"Če gledate gibanje surove nafte na svetovnem trgu od začetka lanskega leta pa do danes, imate zelo jasne trende. Enormno padanje teh cen do meseca aprila, kar je posledica pandemije in tega, da se je gospodarstvo zelo hitro ustavilo. Potem pa se je stvar počasi konsolidirala, povpraševanje naraščalo. Delno se je tudi ponudba prilagajala temu manjšemu povpraševanju, zato so cene naraščale. Danes je cena okoli 60 $ na sodček in to je takšna cena, kot je bila pred letom dni." - Maks Tajnikar
Eden izmed glavnih namenov vlade za odločitev o deregulaciji cen naftnih derivatov je omogočiti novim distributerjem, da bi se lahko vključili na slovenski trg. Čeprav prevladuje mnenje, da bi bilo to dobrodošlo, pa večina meni , da je ta trg pri nas že zelo razvit, nov pomemben igralec pa malo verjeten. Število bencinskih servisov je precej visoko in je glede na število prebivalcev in avtomobilov višje od razvitejših držav. Poleg obstoječe tržne strukture veliko vstopno oviro predstavljajo tudi visoki stroški ob gradnji mreže novih črpalk, ki zaradi odsotnosti primernih lokacij ter časovno potratnih postopkov še dodatno zmanjšujejo možnosti za razširitev konkurence.
Kako bo s cenami goriv v prihodnje? Cena naj bi ob ugodni epidemiološki sliki zrasla vsaj do 100 $ na sodček, kar pomeni, da bo precej višja, kot je sedaj. Prav tako v Sloveniji nimamo nobenega faktorja, ki bi to zaviral, kvečjemu imamo faktorje, ki lahko to napoved še pospešijo.
Rok Gulič se je pred leti znašel pred izzivom. Ponoči je montiral glasbo za zgoščeno svoje glasbene skupine, v sosednji sobi pa njegova žena in otroka niso mogli v miru spat. Skušal je kupiti slušalke, ki bi rešile njegovo zagato, a z nobenimi ni bil zadovoljen. Tako je kar sam začel razvijati slušalke in inovativno nizkotonsko blazino. Slušalke in blazino je skozi mesece tako izpopolnil, da je pustil službo in ustanovil podjetje OLLO Audio. Ollo je zdaj sopotnik profesionalnih glasbenih producentov, ki sodelujejo z Rihanno, U2, Lady Gaga, Beyonce in številnimi drugimi uglednimi imeni.
Nika Kristina Butina je soustanoviteljica podjetja Epidemic, ki povezuje blagovne znamke z nano vplivneži. Podjetje je po dobrem letu poslovanja že prisotno na trinajstih evropskih trgih, v ZDA, Kanadi in Avstraliji, ekipa ima vec kot 20 sodelavcev. Kako obvladujejo hitro rast, kaj za širitev poslovanja pomeni 400.000 evrov investicije in kako ohranjajo zagnanost?
V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Prvi gost je Anže Miklavec, soustanovitelj podjetja Equa d. o. o., ki ga poznamo zaradi ličnih eko steklenic. Svetovno javnost pa so navdušili na platformi Kickstarter s skodelico v obliki kozjega roga Goat Mug. Podjetje sta ustanovila skupaj s partnerko Stello Korošec, danes zaposluje okoli 40 sodelavcev.
V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti. Planinska zveza Slovenije vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje, zato se obetajo spremembe financiranja, ki naj bi zagotovile tudi boljše razmere za prostovoljno delo več kot 800 markacistov.
Ob koncu zimske sezone smo preverili, kako je aktualna zdravstvena situacija vplivala na trende prodaje zimske športne opreme. Ker pa se hitro bližajo prvomajske počitnice, nas zanima tudi, kakšni so trendi glede prodaje kolesarske opreme in koliko časa bo letos treba čakati na novo kolo.
Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je lani jeseni predstavila prvi slovenski hard seltzer, ki so ga poimenovali Nord. Kaj sploh so hard seltzerji in zakaj se je mladim Tolmincem tržna niša zdela primerna za slovenski trg, ki je do novih proizvodov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadli z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov? Podjetniško zgodbo predstavljata Romina Gerbec in Gašper Sovdat, člana ekipe, ki je razvila prvi slovenski hard seltzer.
Zagonsko podjetje Priot, ki ga vodita Grega Logar in Blaž Jakopin, je razvilo sistem HiFlyer, ki je vgrajen v dve skakalnici v nordijskem centru Planica. Ustanovitelja podjetja sta doktorirala v Laboratoriju za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Kako lahko znanost pomaga pri razvoju smucarskih skokov in kako zahteven je preskok iz znanosti v podjetništvo?
Portal MojMojster je v zadnjih letih postal nepogrešljiv pripomoček za vse tiste, ki se lotijo prenove stanovanja ali gradnje hiše. Združuje namreč kar 65 tisoč gradbenih podjetij - mojstrov, arhitektov in drugih strokovnjakov za gradnjo in obnovo nepremičnin ter več kot 260 tisoč aktivnih uporabnikov. Njegov potencial je pred kratkim prepoznal tudi Sklad South Central Ventures, ki jim je v sodelovanju s podjetjem Henkel namenil sedemmestno investicijo. O tem, kako je podjetje postalo pomemben igralec na področju gradbeništva, kaj investicija pomeni za cel start up ekosistem in kakšni so načrti za prihodnost je spregovoril Martin Pelcl, eden izmed dveh soustanoviteljev podjetja.
Inženirstvo še vedno velja za umazan poklic, ki je bolj pisan na kožo moškim kot ženskam. A dekleta se ne ozirajo ne stereotipe, zato se jih vedno vec odloca, da bodo postale inženirke. S Tejo Primožič, študentko Fakultete za računalništvo in informatiko ter vodjo razvoja aplikacije KamBi, razmišljamo o odnosu do žensk v inženirskih poklicih in o tem, kako izbori, kot je Inženirka leta, izboljšujejo položaj žensk v pregovorno moških poklicih
Luka Dončić je postal eden največjih košarkarskih zvezdnikov na svetu, njegov šef, lastnik ekipe Dallas Mavericks Mark Cuban pa je bil minuli teden gost konference Sporto. V naslednji minutah prisluhnite poudarkom pogovora, ki ga je z njim vodil nekdanji igralec v ligi NBA Boštjan Nachbar. Slišali boste, kako je Cuban postal milijarder in del svojega bogastva namenil za nakup kluba, za katerega je navijal, kakšne so možnosti, da liga NBA gostuje v Sloveniji, kako je doživel nabor leta 2018, ko si je Dallas zagotovil Dončićeve usluge in zakaj pravi, da je Dončić že zdaj eden najboljših vseh časov. Foto: Reuters
Vrednost Bitcoina je v letu 2020 zrasla za več kot 300 odstotkov in tako so kriptovalute znova postale vroča tema. Zlasti minuli konec tedna, ko je bitcoin prebil mejo 40.000 $. Tudi sicer je bilo leto za vlagatelje zelo uspešno. Delniški trgi so lani zrasli do 15 odstotkov, zlato pa za četrtino. Se bo bikovski trend nadaljeval? Je še čas, da skočimo na vlak in oplemenitimo naše prihranke, ki jih je bilo konec leta na bankah v Sloveniji že rekordnih 22 milijard evrov?
Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani je tradicionalno tekmovanje, ki spodbuja vstop inovacij na trg. Letošnja novost je bilo tekmovanje v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji raziskovalci ter v kategoriji študenti in alumni. Med skupno 21 prijavljenimi inovacijami je žirija v vsaki kategoriji izbrala šest finalistov. V kategoriji študenti in alumni je zmagala rešitev RF Alert, ki omogoča hitrejše in bolj učinkovito obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnji. O tem, od kod ideja za rešitev, kako je potekal njen razvoj in kakšne načrte imajo z RF Alertom za prihodnost, so spregovorili trije člani podjetniške skupine: Aljaž Martinčič, Matej Rabzelj in Tjaša Jereb.
Večina je zasuta s prazničnimi opravili, nekateri pa so še dodatno zasuti s službo in povečano količino dela. Mednje zagotovo sodijo poštarji in zaposleni v dostavnih službah. Kupi poštnih in paketnih pošiljk decembra vedno dosežejo letni vrhunec, a letošnje razmere se vseeno precej razlikujejo od pričakovanj. Povpraševanje po dostavnih storitvah je dosti večje in izvajalci teh storitev so se morali hitro prilagoditi. Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči?
Kako so se zaradi dela na daljavo spremenile vloge v timu? Kako v delo vključiti tehnološko zadržane posameznike in kaj lahko organizacije naredijo za to, da zaposleni bolje združujejo delo na daljavo in poučevanje otrok doma? Anja Hlača Ferjančič se je o tem pogovarjala z direktorjem podjetja Emma ter poslovnim mentorjem in coachem Matejem Potokarjem, ki vrsto let vodil Microsoft v Sloveniji in širši regiji, delal je tudi v podjetju Cosylab, zato ima odličen vpogled v delovanje različnih organizacij.
Osebni stik in tradicija sta dobro popotnica za uspešno prodajo. Toda ta recept se je letos izkazal za nezadostnega. Predstavnika dveh uspešnih družinskih podjetij bosta razkrila, kako so se prilagodili na novo situacijo s ponudbo na spletu in kako zdaj nagovarjajo kupce. Ter kako pomagata tradicija in trdoživost.
V današnji oddaji vam bomo skušali prihraniti kakšen evro, pa tudi gram ali dva živcev. Čeprav bo bližajoči december brez dvoma povsem drugačen od tistih, ki smo jih poznali v minulih letih, se marsikdo ukvarja z vprašanjem, s čim letos presenetiti najbližje. Smo v tednu črnega petka, ko se zdi, da bomo sleherni nakup, ki ga ne bomo opravili, obžalovali. A če kdaj, si najbrž večina izmed nas letos v prvi vrsti želi, da bi se življenje čim prej vrnilo v predkoronske tirnice. Stiske ljudi se povečujejo, vse večja je negotovost, okrevanje gospodarstva bo počasno. Kako se torej upreti pretiranemu zapravljanju in kako negotove razmere vplivajo na pomembne življenjske cilje, ki so tesno povezani z našim finančnim stanjem. Rok Kužel se je o tem pogovarjal s psihologinjo Katarino Veselko, najprej pa sta z Marjo Milič iz podjetja Capital Genetics ocenila trenutne gospodarske in finančne razmere.
Pri delu na daljavo smo bolj učinkoviti, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najbolj primerna za komuniciranje? Kaj smo se glede dela na daljavo že naučili in kaj je ključni izziv za naprej? Odgovarjata Marko Derča, partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney in Igor Pauletič iz podjetja FrodX.
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu.
Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka. Kako lahko uredimo svojo domačo pisarno, tako da bomo bolj učinkoviti in zakaj je poslanstvo pomembnejše od posla?
Neveljaven email naslov