Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Interpretira Ana Hribar
Slišali bomo rezijansko pravljico Poletna nevihta v Planji iz knjige Zverinice iz Rezije. V knjigi je zbranih 60 od 240-ih pravljic, kolikor jih je med letoma 1962 in 1973 zapisal Milko Matičetov. V 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja je namreč zahajal v Rezijo in poslušal pravljice tamkajšnjih lokalnih pravljičark in pravljičarjev, domačinov in njihovo ustno izročilo posnel na magnetofonski trak. V spremni besedi Milko Matičetov zapiše, da je prepis besedila z magnetofonskih trakov prva, zamudna in včasih težaška faza dela, druga, sicer prijetnejša, a zato nič manj zahtevna in mogoče še bolj odgovorna faza dela pa je prenos iz rezijanskega narečja v knjižni jezik. Sam Matičetov rajši, kot da bi rekel, da je Zverinice prevedel, uporabi besedo, da jih je udomačil.
"Zverinice", katerih samo ime je lepo razložila starejša Rezijanka, namreč, da zverinica živi v gozdu, živinico pa redimo pri hiši, so pravljice v polnem pomenu te besede in ne samo na pol. Poroštvo za to, da nam dajejo ljudje, ki jih je Milko Matičetov razločno navedel pod vsakim besedilom posebej s polnim imenom. Rüsice taw Plánji, kakor v originalnem rezijanskem naslovu glasi naslov pravljice, je Matičetovemu tako povedala Dorina Čunkina iz Bile. Nocoj pa nam bo pravljico prebrala dramska igralka Ana Hribar.
Interpretira Ana Hribar
Slišali bomo rezijansko pravljico Poletna nevihta v Planji iz knjige Zverinice iz Rezije. V knjigi je zbranih 60 od 240-ih pravljic, kolikor jih je med letoma 1962 in 1973 zapisal Milko Matičetov. V 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja je namreč zahajal v Rezijo in poslušal pravljice tamkajšnjih lokalnih pravljičark in pravljičarjev, domačinov in njihovo ustno izročilo posnel na magnetofonski trak. V spremni besedi Milko Matičetov zapiše, da je prepis besedila z magnetofonskih trakov prva, zamudna in včasih težaška faza dela, druga, sicer prijetnejša, a zato nič manj zahtevna in mogoče še bolj odgovorna faza dela pa je prenos iz rezijanskega narečja v knjižni jezik. Sam Matičetov rajši, kot da bi rekel, da je Zverinice prevedel, uporabi besedo, da jih je udomačil.
"Zverinice", katerih samo ime je lepo razložila starejša Rezijanka, namreč, da zverinica živi v gozdu, živinico pa redimo pri hiši, so pravljice v polnem pomenu te besede in ne samo na pol. Poroštvo za to, da nam dajejo ljudje, ki jih je Milko Matičetov razločno navedel pod vsakim besedilom posebej s polnim imenom. Rüsice taw Plánji, kakor v originalnem rezijanskem naslovu glasi naslov pravljice, je Matičetovemu tako povedala Dorina Čunkina iz Bile. Nocoj pa nam bo pravljico prebrala dramska igralka Ana Hribar.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
»Nedolžnost, čistost, vesela brezskrbnost otroške duše je bela odeja, pod katero dremljejo vse črne strasti izkušenega človeka. To je stara stvar. Ali strašno je, kadar se ta resnica pred živimi očmi razodene. Človeka obide prav tisti strah in prav tista žalost, kakor obide nedoraslega mladeniča, ko je bil prvikrat dvomil o krščanskem Bogu. Zdi se mu, da se je pot pogreznila pred njim, da je sam in slab. Ozre se v svojo dušo in vidi tam dozorelo, bohotno razraslo vso tisto nizkotnost, ki jo je skrbljivo prikrival sebi in svetu.«
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Danes končujemo naš trimesečni sprehod med pripovedmi iz različnih svetovnih izročil, ki smo ga poimenovali Iz nekoč v danes. Na njem smo pogledovali v svetove, ki so nam hkrati daljni in bližnji. Daljni po nastanku in bližnji po odsevanju tega, kakšni ljudje smo in kako delujemo kot posamezniki in kot družba. Z zrcaljenjem človeških lastnosti in odnosov med ljudmi dobra zgodba uči, zabava, krajša čas, pripomore k razmisleku in včasih tudi k vpogledu. Dobra pripoved je eden izmed mnogih načinov, kako v skupnosti znova in znova krepiti plemenito. Tudi danes. Mladi, ukaželjni učenec je svojo pot med koane in zenovske zgodbe začel tako: »Na pragu je udaril na gong, da bi najavil svoj prihod, se trikrat priklonil in v spoštljivi tišini sedel pred mojstra.« Naj nam tovrstnega mojstra nocoj nadomestijo zenovske zgodbe o modrih učiteljih. Z nami sta Alenka Tetičkovič in Polonca Kores. Iz nekoč v danes: zenovske zgodbe Izbor zgodb nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Revež je imel psa, ki mu je zvesto in vdano služil. Pes se je postaral, v hiši pa je bilo veliko pomanjkanje. Hrane zanj niso imeli, sam si je pa tudi ni mogel več poiskati. Gospodar je naposled sklenil, da ga odpelje v gozd in tam pusti ... Program Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove z naslovom Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss v vlogi umetniškega vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Gre za koprodukcijo Radiotelevizije Slovenija, programa ARS, in Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Lepega dne si je neki mladenič dejal: »Meni tale reč, da morajo vsi ljudje umreti, ni preveč všeč; raje grem in poiščem deželo, kjer človek ne umre nikoli.« Pozdravil je očeta, mater, strice, tete in odrinil. Hodil je dneve in dneve, hodil je mesece – in vse, ki jih je srečal, je spraševal, če mu vedo povedati, kje je kraj, kjer človek ne umre nikoli. Pa mu nihče ni znal pomagati. Nekega dne je srečal starčka ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Nekoč je živel ribič, tako reven, da ni imel grižljaja kruha. Vzel je mrežo in šel k reki, da bi si nalovil rib. Vrgel je, izvlekel in iz mreže se je izmotala prelepa deklica. Ribič se je prestrašil, lepotica pa mu je rekla ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove. Izbor pravljic nastaja v sodelovanju med Anjo Štefan in Ajdo Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV Slovenija, programa ARS, in Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Davno davno, ko so na tem Otoku komaj začeli šteti čas, je v kamniti palači na kraju, kjer je zdaj jezero Bala, živel nadvse hudoben kralj. O njem so pravili: »Kogar je hotel ubiti, je ubil; kogar je hotel pustiti živega, ga je pustil,« in o teh zadnjih so pristavili, da jih je bilo kaj malo. Nekega dne, kmalu potem, ko je zasedel prestol in je bil še mlad mož, se je sprehajal po vrtu in razmišljal o svojih naslednjih okrutnostih – ko mu je na uho udaril glas ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove. Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana.
V neki vasi sta živela starec in starka. Hudo revščino sta tolkla, še kruha se nista nikdar najedla. Nekoč je starka pobrala zadnja polenca, peč je hotela zakuriti, pa ni bilo trsk. Zato je rekla starčku: »Stopi no v gozd po trske... Brezo posekaj, pa bova za nekaj časa preskrbljena z njimi.« In starček je vzel sekiro in odšel v gozd. Začel je iskati brezo, ki bi bila ravno pravšnja, da bi jo posekal. Kmalu jo je našel. Stopil je k njej, že je hotel zasekati vanjo, ko so njeni listi zašelesteli, veje pa so se zganile. Nagnila se je breza k starčku in spregovorila s človeškim glasom ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Neveljaven email naslov